Nikola Tesla je s svojimi vizionarskimi idejami spremenil svet, vendar je ostal spregledan in nerazumljen. In resnico o briljantnem izumitelju išče film mednarodno priznane filmske režiserke, scenaristke in producentke Janje Glogovac. Dokumentarni film Nikola Tesla, Valovi prihodnosti razkriva resnico o njegovem delu, njegovem neizprosnem rivalstvu z interesi Thomasa Edisona ter trajnem vplivu, ki ga ima Tesla na sodobno tehnologijo in prihodnost energetike. Z njo smo se pogovarjali pred premiero filma, ki 12. marca prihaja v ljubljansko Odisejo.
Zakaj je danes Nikola Tesla kot oče 'obnovljivih virov' znova aktualen? Kako to, da ste se odločili na platnu povedati prav njegovo zgodbo in zakaj bi jo prav danes morali slišati?
Nikola Tesla je bil že v svojem času pionir obnovljivih virov energije. Razmišljal je o izkoriščanju naravnih virov, kot so voda, sonce in veter, ter razvijal in patentiral različne sisteme za pridobivanje energije iz teh virov. Eden prvih velikih primerov takšne uporabe je bila hidroelektrarna na Niagarskih slapovih, kjer so s pomočjo njegovega sistema izmeničnega toka lahko izkoristili moč vode in električno energijo prenašali na velike razdalje z majhnimi izgubami.
Danes je Nikola Tesla ponovno zelo aktualen, saj je že pred več kot sto leti razmišljal o svetu, ki bi temeljil na čisti energiji in učinkovitem prenosu električne energije. Njegove ideje o brezžičnem prenosu energije, izkoriščanju naravnih virov in globalni elektrifikaciji planeta dobivajo nov pomen v času energetske krize in iskanja trajnostnih rešitev. Njegovo razmišljanje je bilo vizionarsko, saj je razmišljal o tehnologijah, ki bi služile človeštvu kot celoti.
Prav zato se mi je zdelo pomembno povedati njegovo zgodbo. Danes, ko razmišljamo o prihodnosti planeta, se zdi, da se vedno znova vračamo k idejam, ki jih je Tesla napovedal že pred več kot stoletjem. Prav zaradi svoje vizije prihodnosti je Nikola Tesla danes ponovno izjemno aktualen in inspirira inovatorje in znanstvenike, zato mislim, da je v tem času še posebej pomembno, da se pove njegova zgodba. Če bi se razmišljalo na njegov način, ne bi bilo potrebnih vojn, ki danes potekajo po svetu zaradi monopola nad fosilnimi gorivi.
V filmu se osredotočate na to, da je kljub revolucionarnim dosežkom ostajal v senci konkurenčnih velikanov. Ali ste našli odgovor, zakaj?
Tesla je bil izjemen vizionar, vendar ni bil poslovnež. Pogosto je deloval v svetu velikih finančnih interesov, kjer so imeli odločilno moč industrijalci in investitorji. Hkrati je prišel do konflikta z Thomasom Edisonom, kar je še posebej vplivalo na razvoj njegovih dosežkov in mu povzročilo številne ovire. Vse to se pokaže tudi v filmu Nikola Tesla, Valovi prihodnosti. Poudariti moram, da je bil Nikola Tesla predvsem znanstvenik in ustvarjalec idej, manj pa človek, ki bi svoje izume znal strateško tržiti. Prav zato je pogosto ostajal v senci drugih, čeprav so številne tehnologije drugih temeljile prav na njegovih idejah.
Kako dolgo ste raziskovali njegovo izumiteljstvo in kaj bi, ko imate vse te informacije, danes izpostavili kot njegov najpomembnejši izum oziroma prispevek človeštvu?
Raziskovanje Teslinega življenja in dela je trajalo pet let, a se je nadaljevalo tudi med snemanjem in celotno postprodukcijo, zato lahko rečem, da sem deset let preučevala njegovo življenje in delo. Preučevala sem njegove spise, patente, pisma in zgodovinske vire ter se pogovarjala z znanstveniki in raziskovalci.
Če bi morala izpostaviti njegov najpomembnejši prispevek, bi to zagotovo bil sistem izmeničnega toka, ki danes predstavlja temelj sodobnega elektroenergetskega sistema. Brez njega bi bil razvoj električne infrastrukture in industrije bistveno drugačen. Hkrati pa je njegovo delo na področju brezžične komunikacije omogočilo razvoj radia in mobilne telefonske tehnologije, kar kaže, kako daleč segajo njegove inovacije.
Kaj pa je izumil, pa ljudje ob tem ne pomislimo nanj? Je film izkristaliziral tudi kakšno presenečenje?
Mnogi se ne zavedajo, da je izumil celoten sistem komunikacije, kot ga danes jemljemo za samoumevnega. Na prvem mestu nedvomno radio (kar se mu je priznalo šele po njegovi smrti), daljinsko upravljanje. Seveda pa je treba izpostaviti sistem prenosa električne energije izmeničnega toka, na kar sploh ne pomislimo, da je za delovanje tega sistema v njem kar 42 patentov Nikole Tesle in se, odkar ga je vzpostavil, do danes uporablja nespremenjeno. Nikola Tesla je razvil in patentiral številne rešitve, ki danes tvorijo osnovo sodobnega komunikacijskega sistema. Poleg tega je gledal še dlje: želel je vzpostaviti brezžični prenos električne energije na velike razdalje. Te in druge zanimivosti, ki presenečajo, bodo seveda prikazane v samem filmu Nikola Tesla, valovi prihodnosti.
Rivalstvo med Teslo in Edisonom je praktično zgodovinsko. Je bilo tu možno odkriti še kaj novega?
Rivalstvo med Nikolo Teslo in Thomasom Edisonom je sicer znano, a med raziskovanjem sem odkrila, da je šlo za veliko več kot le osebni spor. Za tem stoji prava industrijska drama, znana kot vojna tokov. Sprva se je začelo kot tekma med dvema izjemnima izumiteljema, a je kmalu preraslo v bitko med dvema energetskima sistemoma – izmeničnim in enosmernim tokom – ter s tem povezane velike finančne interese, ki so imeli v rokah usodo ameriške elektrifikacije. Presenetljivo je, kako so osebni konflikti, strateške odločitve in moč kapitala skupaj oblikovali potek znanstvenega napredka – skoraj kot da bi Tesla in Edison igrala svojevrsno znanstveno dramo, v kateri so bile iznajdljivost, ambicije in politični vplivi prav tako pomembni kot same ideje. Izpostavila bi, da je v tej bitki Edison presegel vse moralne in etične kriterije, s tem ko je z namenom zaničevanja Tesle in njegovega izmeničnega toka javno prikazoval usmrtitve živali z električnim tokom. Tesla je bil glede tega popolnoma drugačen, njega je predvsem vodila etika izumov in cilj ustvariti boljše pogoje življenja za vse.
Zakaj so torej njegovi tekmeci ovirali njegovo delo in zakaj, kot ugotavljate, si niso želeli, da mu uspe? Kakšne interese so imeli oni in kakšne on?
Glavno gonilo Teslinega ustvarjanja je bila splošna korist za vse ljudi. Medtem pa so bili njegovi nasprotniki Edison, J. P. Morgan in na koncu tudi Westinghouse zainteresirani izključno za ustvarjanje dobička. Kot primer lahko izpostavim, da je, ko je Tesla začel razvijati projekte, ki bi lahko omogočili brezžični prenos električne energije na velike razdalje, izgubil zanimanje svojega takrat največjega financerja J. P. Morgana, ker v takšnem sistemu ni videl, kako bi nadzoroval porabo in s tem prodajo električne energije vsakemu uporabniku. Teslina ideja pa je bila ravno v tem, da bi vsakdo lahko brezplačno koristil električno energijo.
Morda je eno pomembnejših sporočil, da zdaj uporabljamo njegove izume, ampak ne brezplačno, kot je to hotel on. Kaj ste ugotovili, zakaj ni prejel Nobelove nagrade, čeprav je s svojimi izumi postavil temelje sodobni znanosti?
Res je, tako kot pravite in kot sem prej pojasnila. Velika zgodovinska tragedija pa je, da za svoja dela ni prejel priznanja, kot je Nobelova nagrada. Nominiran je bil šele leta 1937, a nagrade ni prejel. Uradna obrazložitev navaja, da so njegovi izumi že prestari. Poleg tega pa je na področju prispevka k razvoju brezžične komunikacije nagrado prejel že veliko pred tem Guglielmo Marconi, ki je svoj poskus lahko izvedel le s pomočjo več Teslinih izumov, ki jih je pred tem Tesla patentiral. Ironično je, da je svet danes od Teslinih idej odvisen, a on sam nikoli ni dobil priznanja v obliki Nobelove nagrade, kar poudarja kontrast med genialnostjo izumitelja in realnostjo znanstvenega ter finančnega sveta.
Raziskali ste tudi njegovo obdobje v Mariboru, iz mesta so ga na koncu pregnali. Kaj je tam počel in zakaj je bil pregnan?
Nikola Tesla je svoje obdobje v Mariboru preživel predvsem z raziskovanjem in razvijanjem svojih prvih idej, a uradni zapisi navajajo, da so ga iz mesta pregnali, ker ni imel denarja, službe in 'ne vizije za prihodnost'. V filmu pa se pokaže, kako absurdna je bila ta odločitev – Tesla je bil že takrat izjemno nadarjen in poln idej, a so lokalne okoliščine in pomanjkanje razumevanja za njegov potencial privedle do tega, da je bil nepravično izgnan. Film to krivico osvetli in razkriva, kako zgodaj se je njegov izjemni talent soočil s preprekami sveta okoli njega.
Na koncu je umrl sam, brez prebite pare. Zatrli niso samo Tesle, zatrli so celo človeštvo, ugotavljate v filmu. Žalostno, a ali mu zato morda 'pripada' prihodnost? Ali bi lahko bila naša prihodnost v resnici bolj trajnostna tudi po njegovi zaslugi?
Res je, Nikola Tesla je umrl sam in brez finančnega premoženja, a z izjemnimi idejami in projekti, ki so imeli potencial za ogromen vpliv, če bi se vanje ustrezno vložilo. Ni presenetljivo, da znanstveniki še danes preučujejo njegovo delo. Njegovo delo živi naprej v tehnologijah, ki jih uporabljamo vsak dan, in na neki način smo še vedno odvisni od njegove vizije. Če bomo kot družba znali povezati tehnologijo s trajnostnim razmišljanjem, bi lahko Teslino poslanstvo – dostopna, čista energija in globalna povezanost – postalo temelj bolj trajnostne in energetsko učinkovite prihodnosti. Na neki način mu prihodnost še vedno "pripada", saj njegova vizija lahko še vedno oblikuje svet in inspirira znanstvenike.
V filmu se pojavita tudi Leonardo DiCaprio in Marina Abramović. Kakšni vlogi imata?
V filmu se pojavi tudi umetnica Marina Abramović, ki kot poglobljena poznavalka Nikole Tesle gledalcem razkriva edinstvene poglede na njegov genij, pri čemer črpa tudi iz svojih preteklih performansov, posvečenih Tesli. Leonardo DiCaprio pa s svojo strastjo do obnovljivih virov energije in trajnostne prihodnosti filmu vdihne sodoben utrip, povezuje preteklost z izzivi današnjega sveta, da nam postane jasno, kako Teslina zapuščina še danes oblikuje našo prihodnost.
Kako vam je bilo kot režiserki ustvarjati film o takšnem izumitelju?
Ustvarjanje filma o Tesli je bilo izjemno zanimivo, a tudi zahtevno. Največji izziv je bil, kako kompleksne znanstvene ideje predstaviti na način, ki je razumljiv in vizualno zanimiv za gledalce. Zato film združuje intervjuje, arhivske materiale, animacije in sodobne vizualne elemente. Poudarila bi, da film ni le zgodovinski portret izumitelja. Je tudi zgodba o tem, kako pomembne so ideje in vizije, ki pogosto presegajo svoj čas. Tesla nas opominja, da lahko ena sama ideja spremeni svet – če ji le damo priložnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.