Nova raziskava: zmerno pitje kave lahko podaljša življenje

Slovenci  doma v povprečju porabimo tri kilograme kave na leto. V našo državo smo je lani uvozili skoraj 22.000 ton, skoraj tretjino iz Brazilije, kažejo podatki statističnega urada. Pitje dveh do treh skodelic kave na dan je povezano z daljšo življenjsko dobo in manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni v primerjavi z izogibanjem kavi. To so ugotovitve raziskave, ki je bila pred kratkim objavljena v znanstveni reviji European Journal of Preventive Cardiology. 

Ugotovili so, da koristi prinaša pitje tako mlete, instant kot tudi brezkofeinske kave. Šlo je za obsežno raziskavo, v kateri so mleto, instant in brezkofeinsko kavo povezali z zmanjšanjem pojavnosti srčno*žilnih bolezni in smrti zaradi srčno-žilnih bolezni ali katerega koli vzroka, je pojasnil vodja raziskave, profesor Peter Kistler z avstralskega raziskovalnega inštituta Baker Heart and Diabetes. 

Kot izpostavlja, rezultati kažejo, da bi morali blago do zmerno uživanje kave obravnavati kot del zdravega načina življenja. Podatkov o vplivu različnih kavnih pripravkov na zdravje srca in daljše preživetje je sicer malo. Ta raziskava je preučevala povezave med različnimi vrstami kave in srčno-žilnimi boleznimi in smrtjo. V podatke so zajeli odrasle med 40. in 69. letom starosti.  

 Kistler je ugotovitve strnil z besedami: "Kofein je najbolj znana sestavina v kavi, vendar pijača vsebuje več kot 100 drugih biološko aktivnih sestavin. Verjetno je, da so prav nekofeinske spojine v kavnih napitkih odgovorne za pozitivne povezave med pitjem kave in srčno-žilnimi boleznimi. Naše ugotovitve kažejo, da pitja zmernih količin kave vseh vrst ne bi smeli odsvetovati."

 Še ostale koristi pitja kave

Kot smo poročali, so znanstveniki z ameriške univerze Ohio State tudi dokazali, da nas kavni napitek s kofeinom ne naredi le bolj budne, pač pa tudi pripomore k bolj konstruktivnemu ekipnemu delu in vodi do bolj pomembnih prispevkov k razpravi. Celo v primeru zelo spornih tem poskrbi za boljše sodelovanje med člani skupine, so ugotovili. Do teh zaključkov so prišli na podlagi dveh opravljenih raziskav. V prvi so sodelujoči študenti ocenili delo svoje skupine kot bolj uspešno, če so pred tem popili skodelico kave s kofeinom. Prav tako so bolje ocenili svoj prispevek k opravljenemu delu.

V Evropo uvozili za 2,9 milijona ton kave

Leta 2020 je EU iz tujine sicer uvozila 2,9 milijona ton kave v vrednosti 7,5 milijarde evrov. Količina se je v primerjavi z letom 2010 povečala za sedem odstotkov (2,7 milijona ton), kažejo podatku Eurostata. Večina uvožene kave iz držav nečlanic EU je prišla iz dveh držav: Brazilije (933.000 ton, uvoženih v EU, ali 32 odstotkov celotnega uvoza zunaj EU) in Vietnama (642.000 ton, 22 odstotkov). Druge države zunaj EU, iz katerih v EU uvažamo večjo količino kave, si sledijo takole: Honduras, Uganda, Kolumbija, Indija, Peru, Etiopija in Indonezija.