Raztezanje DNK, povezano s covidom-19, naj bi se preneslo od neandertalcev pred 60.000 leti, ugotavlja nova študija, ki jo povzema The New York Times. Znanstveniki sicer še ne vedo, zakaj ta poseben segment poveča tveganje za hude bolezni zaradi koronavirusa. Toda nove ugotovitve, ki so jih v petek objavili na spletu in še niso bile objavljene v znanstveni reviji, kažejo, kako nekateri namigi o sodobnem zdravju izvirajo iz antične zgodovine. "Ta učinek križanja, ki se je zgodil pred 60.000 leti, ima še danes vpliv," je dejal Joshua Akey, genetik z univerze Princeton, ki ni bil vključen v novo raziskavo.

Ta košček genoma, ki obsega šest genov na kromosomu 3, je imel skozi človeško zgodovino zmedeno potovanje, je pokazala raziskava. Različica je danes pogosta v Bangladešu, kjer 63 odstotkov ljudi nosi vsaj en izvod. Po vsej Južni Aziji pa je segment podedovala skoraj tretjina ljudi. Drugod pa je segment veliko manj pogost. Nosi ga le osem odstotkov Evropejcev, v Vzhodni Aziji pa le štirje odstotki. V Afriki pa je skoraj popolnoma odsoten. Ni jasno, kateri evolucijski vzorec je povzročil to distribucijo v zadnjih 60.000 letih. "To je vprašanje za 10.000 dolarjev," je dejal Hugo Zeberg, genetik s Karolinskega inštituta na Švedskem, ki je bil eden od avtorjev nove študije.

Ena od možnosti je, da je neandertalska različica škodljiva in je postala vse redkejša. Možno je tudi, da je segment izboljšal zdravje ljudi v Južni Aziji, kar je morda zagotovilo močan imunski odziv na viruse v regiji. "Poudariti je treba, da gre v tem trenutku za ugibanja," je dejal soavtor Zeberga Svante Paabo, direktor Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck v Leipzigu v Nemčiji. Raziskovalci šele začenjajo razumeti, zakaj je covid-19 za nekatere ljudi bolj nevaren kot za druge. Starejši ljudje pogosteje zbolijo kot mlajši. Moški so bolj ogroženi kot ženske.

Tudi socialna neenakost je pomembna. V ZDA imajo temnopolti veliko več možnosti kot belci, da zbolijo za koronavirusom, na primer najverjetneje delno zaradi zgodovine države sistemskega rasizma. Temnopoltim je namreč pustil visoko stopnjo kroničnih bolezni, kot je diabetes, pa tudi življenjske razmere in delovna mesta, ki lahko povečajo izpostavljenost virusu. 

Vlogo pa igrajo tudi geni. Prejšnji mesec so raziskovalci primerjali ljudi v Italiji in Španiji, ki so hudo zboleli za covidom-19, s tistimi, ki so imeli le blage okužbe. Našli so dve mesti v genomu, povezani z večjim tveganjem. Eno je na kromosomu 9 in vključuje ABO, gen, ki določa krvno skupino. Drugi je neandertalski segment na kromosomu 3. Toda te genetske ugotovitve se hitro posodabljajo, ker preučujejo vse več ljudi, okuženih s koronavirusom. Samo prejšnji teden je mednarodna skupina znanstvenikov, imenovana Covid-19 Host Genetics Initiative, objavila nov niz podatkov, ki zmanjšujejo tveganje za krvno skupino. "Porota še vedno ni za ABO," je dejal Mark Daly, genetik s Harvard Medical School, ki je član pobude. 

Novi podatki so pokazali še močnejšo povezavo med boleznijo in segmentom kromosoma 3. Ljudje, ki nosijo dve kopiji variante, imajo trikrat večjo verjetnost, da bodo trpeli za hudo boleznijo kot ljudje, ki tega nimajo. Potem ko so se pojavili novi podatki, se je Zeberg odločil, da bo ugotovil, ali je bil segment kromosoma 3 od neandertalcev.

Neandertalčev DNK

Pred približno 60.000 leti so se nekateri predniki sodobnih ljudi razširili iz Afrike in preplavili Evropo, Azijo in Avstralijo. Ti ljudje so naleteli na neandertalce in se premešali. Ko je neandertalska DNK vstopila v naš genski bazen, se je razširila skozi generacije še dolgo, potem ko so neandertalci izumrli. Večina neandertalskih genov se je izkazala za škodljive za sodobne ljudi, saj so bremenili zdravje ali oteževali spočetje otrok. Kot rezultat so neandertalski geni postajali redkejši in številni so izginili iz našega genskega bazena. 

Toda nekateri geni so si zagotovili evolucijsko prednost in postali precej pogosti. Maja so Zeberg, Paabo in Janet Kelso prav tako z Inštituta Max Planck, odkrili, da ima tretjina evropskih žensk neandertalski hormonski receptor, ki je povezan s povečano plodnostjo in manj splavov. Zeberg je vedel, da nam drugi neandertalski geni, ki so danes pogosti, celo pomagajo v boju z virusi. Ko so se sodobni ljudje razširili v Azijo in Evropo, so morda naleteli na nove viruse, pred katerimi so neandertalci že razvili obrambo. Od takrat smo se držali teh genov.

Zeberg je pregledal kromosom 3 v spletni podatkovni bazi neandertalskih genomov. Ugotovil je, da je različica, ki povečuje tveganje ljudi za hudo obliko covida-19, enaka različici, ki jo je imel neandertalec, ki je na Hrvaškem živel pred 50.000 leti. "To sem takoj sporočil Svanteju," je v intervjuju dejal Zeberg, nanašajoč se na dr. Paabo. Paabo je bil na počitnicah v koči na odročnem švedskem podeželju. Zeberg se je prikazal naslednji dan in delala sta dan in noč, dokler študije v petek niso objavili na spletu. "To je najbolj nori dopust, kar sem jih kdaj imel v tej koči," je dejal Paabo.

Tony Capra, genetik z univerze Vanderbilt, ki ni bil vključen v raziskavo, meni, da je verjetno, da je neandertalski kos DNK prvotno prinesel korist – morda celo proti drugim virusom. "Toda to je bilo pred 40.000 leti, in tu smo zdaj," je dejal. 

Možno je, da se je imunski odziv, ki deluje proti starodavnim virusom, pretirano odzval na nov koronavirus. Ljudje, ki razvijejo hude primere covida-19, običajno to storijo, ker njihov imunski sistem sproži nenadzorovane napade, ki na koncu pestijo pljuča in povzročijo vnetje.

Paabo je dejal, da se lahko s segmentom DNK delno pojasni, zakaj ljudje bangladeških korenin v Veliki Britaniji pogosteje umirajo za covidom-19 od ostalih. Vprašanje, ali se ta neandertalski segment še naprej močno povezuje s covidom-19, pa ostaja odprto, saj Zeberg in drugi raziskovalci proučujejo več pacientov. In morda bodo potrebna odkritja segmenta v starodavnih fosilih sodobnega človeka, da bi razumeli, zakaj je ponekod postal tako pogost, drugod pa ne. Toda Zeberg je dejal, da bi lahko potovanje 60.000 let starega koščka DNK v naših vrstah razložil, zakaj je danes tako nevarno. "Njegova evolucijska zgodovina nam lahko da nekaj namigov," je dejal.