Kako donosna je postala ta dejavnost, kaže primer iz ameriške zvezne države Illinois. Preiskovalci urada šerifa okrožja Cook so na tovornjakarskem parkirišču v okolici Chicaga našli dve ukradeni prikolici. V prvi je bilo za približno 300.000 dolarjev kolutov bakrene žice, ukradenih v Alabami, v drugi pa za približno milijon dolarjev opreme za podatkovne centre, ukradene na Floridi. Skupna vrednost zaseženega tovora je znašala okoli 1,3 milijona dolarjev.
Toda to je le vrh ledene gore. Strokovnjak za ocenjevanje tveganj pri podjetju Verisk CargoNet Keith Lewis za Business Insider opisuje primer izpred treh mesecev, ko je ameriškemu logističnemu posredniku med prevozom izginilo skoraj ducat pošiljk bakra in elektronske opreme, namenjene gradnji podatkovnih centrov.
Škoda je znašala skoraj pet milijonov dolarjev. "Kriminalci zelo dobro poznajo trg. Danes delujejo precej bolj strateško in ciljno. Točno vedo, kaj je trenutno najbolj iskano in kaj se najbolje prodaja," opozarja Lewis.
Zakaj ravno podatkovni centri? Odgovor je preprost – umetna inteligenca. Vsak novi podatkovni center potrebuje ogromne količine bakra, električnih kablov, strežniških omar, pomnilniških modulov (RAM), omrežne opreme, hladilnih sistemov in druge specializirane infrastrukture.
Povpraševanje po teh komponentah je eksplodiralo skupaj z razvojem umetne inteligence. "Z razmahom podatkovnih centrov za umetno inteligenco opažamo vse več kraj strežniških omar, pomnilnika RAM in bakra," pravi Lewis.
Ker povpraševanje narašča, rastejo tudi cene. Cena bakra se je v zadnjih petih letih povečala za približno tretjino, zaradi česar je postal ena najbolj zaželenih surovin za organizirane kriminalne združbe.
Tatovi uporabljajo umetno inteligenco
Največja sprememba pa ni izbira plena, ampak način kraje. Če so tatovi nekoč preprosto vdrli v tovornjak ali skladišče, danes pogosto sploh ne potrebujejo fizičnega nasilja.
Po besedah Emily Williams iz podjetja Geotab uporabljajo generativno umetno inteligenco za množično ustvarjanje prepričljivih phishing sporočil, s katerimi pridobijo dostop do informacij logističnih podjetij.
Ko enkrat vdrejo v informacijski sistem, natančno vedo - katere pošiljke imajo največjo vrednost, kdaj bodo odpeljane, kam so namenjene, kdo jih prevaža. Nato se predstavijo kot povsem zakonit prevoznik.
Umetna inteligenca namreč kriminalcem omogoča tudi izdelavo popolnoma verodostojnih dokumentov. Ustvarijo lahko lažne naročilnice, dobavnice, račune in transportne dokumente, zaradi katerih je videti, da je vse povsem zakonito. Še več. Lewis opozarja, da z umetno inteligenco izdelujejo tudi fotografije, s katerimi zavajajo naročnike. "Pošljem vam fotografijo pokvarjenega tovornjaka, ki sem jo ustvaril z umetno inteligenco. Na armaturni plošči sveti opozorilna lučka motorja – tudi to sem ustvaril z umetno inteligenco. Ali pa fotografijo, da je tovornjak ustavila policija. To videvam ves čas."
Posebej nevarna je prevara, imenovana dvojno posredovanje. Kriminalci ustanovijo navidezno zakonito prevozniško podjetje, nato pa prevoz oddajo resničnemu vozniku, ki nima nobenega razloga za sum. Dobi naslov prevzema, dokumentacijo, dobavnico in navodila. Blago odpelje povsem zakonito, ne da bi vedel, da sodeluje pri kraji.
"Podjetja izgubljajo tovor neposredno z nakladalnih ramp, vozniki pa odpeljejo, ne da bi sploh vedeli, da so postali del velikega kriminalnega dejanja," opozarja Jim Yarbrough iz podjetja BSI Group.
Ko pošiljka izgine, jo je skoraj nemogoče izslediti. Pri bakru serijskih številk ni, kupci pa so pogosto dogovorjeni že pred samo krajo.
Stroške na koncu plačamo potrošniki
Po podatkih CargoNeta so se izgube zaradi kraj tovora v ZDA in Kanadi lani povečale za 60 odstotkov in dosegle skoraj 725 milijonov dolarjev, povprečna vrednost posamezne kraje pa se je povečala za 36 odstotkov, saj kriminalne združbe vse pogosteje ciljajo le najdražje pošiljke. Kraje kovin so se povečale za 77 odstotkov, predvsem zaradi velikega povpraševanja po bakru.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost sicer ocenjuje, da skupna škoda zaradi kraj tovora vsako leto doseže celo 35 milijard dolarjev, dejanski znesek pa je verjetno še višji, saj številna podjetja kraj sploh ne prijavijo zaradi strahu pred izgubo ugleda ali višjimi zavarovalnimi premijami.
Posledice na koncu občutijo tudi kupci. Višji stroški zavarovanj, dodatnih varnostnih sistemov in logistike se namreč postopoma prelijejo v višje cene izdelkov.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bo morala logistična industrija ob razmahu umetne inteligence bistveno okrepiti digitalno varnost, preverjanje prevoznikov ter uporabo kamer, senzorjev in sistemov za sprotno spremljanje pošiljk.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.