Znanost in tehnologija

Nove najdbe: neandertalec in homo sapiens bi lahko sobivala dlje časa

Grotte Mandrin, 10. 02. 2022 08.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Kaya Kamenarič
Komentarji
0

Nove najdbe fosilov izzivajo idejo, da so neandertalce kmalu po prihodu iz Afrike z obličja Zemlje izbrisali sodobni ljudje (homo sapiens). V jami v južni Franciji so namreč odkrili otroški zob in kamnito orodje, to pa naj bi dokazovalo, da je bil homo sapiens v zahodni Evropi že pred približno 54.000 leti. To je nekaj tisoč let prej, kot so sprva mislili, in bi lahko pomenilo, da sta vrsti dlje časa sobivali. Možno je celo, da sta se križali.

Najdbe je v jami Grotte Mandrin v dolini Rone odkrila ekipa pod vodstvom profesorja Ludovica Slimaka z univerze v Toulousu. Presenečen je bil, ko je ugotovil, da gre za dokaze o zgodnjem modernem človeškem naselju. 

"Zdaj lahko dokažemo, da je homo sapiens v zahodno Evropo prišel 12.000 let prej, kot smo sprva mislili, in to populacijo so nato nadomestile druge neandertalske populacije. To spreminja vse naše knjige o zgodovini," je dejal. Raziskava je bila objavljena v reviji Science Advances.

Neandertalci so se v Evropi pojavili že pred 400.000 leti. Glede na obstoječe teorije so izumrli pred približno 40.000 leti, nedolgo po tem, ko je na celino iz Afrike prišel homo sapiens. Nova odkritja pa kažejo, da je naša vrsta prišla veliko prej, obe vrsti pa bi lahko tako, preden so izumrli neandertalci, sobivali več kot 10.000 let.

Človeška in neandertalska lobanja
Človeška in neandertalska lobanja FOTO: Shutterstock

Po mnenju profesorja Chrisa Stringerja iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu to izpodbija trenutno prepričanje, da je naša vrsta hitro izpodrinila neandertalce. "Nismo jih izpodrinili kar čez noč," je dejal za BBC. "Na nekaterih področjih so imeli prednost neandertalci, na drugih pa sodobni ljudje, zato je bilo stanje uravnoteženo," je dodal.

Arheologi so fosilne ostanke na najdišču našli v več plasteh. Globlje ko so kopali, dlje v preteklost so lahko videli. Najgloblje plasti so pokazale ostanke neandertalcev, ki so območje zasedali približno 20.000 let. Toda še bolj jih je presenetil zob sodobnega človeka, saj sega v čas pred 54.000 leti. Poleg tega so našli tudi različno kamnito orodje, izdelano na način, ki ga ni mogoče povezati z neandertalci.

Glede na ugotovitve je ta skupina ljudi na območju živela razmeroma kratko obdobje, verjetno okoli 2000 let, nato pa so kraj zapustili. Nato so se na območje za nekaj tisoč let znova naselili neandertalci, pred približno 44.000 leti pa so se nato tja znova naselili sodobni ljudje.

Ljudje imajo tudi nekaj neandertalske DNK: Vrsti bi se lahko križali

Ideja, da smo z neandertalci sobivali dalj časa, se ujema z odkritjem iz leta 2010, in sicer da imajo sodobni ljudje tudi nekaj neandertalske DNK. Kot pravi profesor Stringer, bi to lahko pomenilo, da sta se ti dve vrsti križali.

Kot je še pojasnil, sicer ne moremo vedeti, ali je šlo za odnose s privolitvijo. "Lahko bi šlo za napad na ulovljene ženske iz drugih skupin. Lahko bi šlo tudi za posvojitve zapuščenih ali izgubljenih neandertalskih dojenčkov, ki so osiroteli," je dejal in dodal, da je vse to možno. "Ne znamo še sestaviti celotne zgodbe. Toda z več podatki, z več DNK in več odkritji se bomo približali resnici o tem, kaj se je v resnici zgodilo ob koncu neandertalske dobe," je sklenil.  

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1