Najdbe je v jami Grotte Mandrin v dolini Rone odkrila ekipa pod vodstvom profesorja Ludovica Slimaka z univerze v Toulousu. Presenečen je bil, ko je ugotovil, da gre za dokaze o zgodnjem modernem človeškem naselju.
"Zdaj lahko dokažemo, da je homo sapiens v zahodno Evropo prišel 12.000 let prej, kot smo sprva mislili, in to populacijo so nato nadomestile druge neandertalske populacije. To spreminja vse naše knjige o zgodovini," je dejal. Raziskava je bila objavljena v reviji Science Advances.
Neandertalci so se v Evropi pojavili že pred 400.000 leti. Glede na obstoječe teorije so izumrli pred približno 40.000 leti, nedolgo po tem, ko je na celino iz Afrike prišel homo sapiens. Nova odkritja pa kažejo, da je naša vrsta prišla veliko prej, obe vrsti pa bi lahko tako, preden so izumrli neandertalci, sobivali več kot 10.000 let.

Po mnenju profesorja Chrisa Stringerja iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu to izpodbija trenutno prepričanje, da je naša vrsta hitro izpodrinila neandertalce. "Nismo jih izpodrinili kar čez noč," je dejal za BBC. "Na nekaterih področjih so imeli prednost neandertalci, na drugih pa sodobni ljudje, zato je bilo stanje uravnoteženo," je dodal.
Arheologi so fosilne ostanke na najdišču našli v več plasteh. Globlje ko so kopali, dlje v preteklost so lahko videli. Najgloblje plasti so pokazale ostanke neandertalcev, ki so območje zasedali približno 20.000 let. Toda še bolj jih je presenetil zob sodobnega človeka, saj sega v čas pred 54.000 leti. Poleg tega so našli tudi različno kamnito orodje, izdelano na način, ki ga ni mogoče povezati z neandertalci.
Glede na ugotovitve je ta skupina ljudi na območju živela razmeroma kratko obdobje, verjetno okoli 2000 let, nato pa so kraj zapustili. Nato so se na območje za nekaj tisoč let znova naselili neandertalci, pred približno 44.000 leti pa so se nato tja znova naselili sodobni ljudje.
Ljudje imajo tudi nekaj neandertalske DNK: Vrsti bi se lahko križali
Ideja, da smo z neandertalci sobivali dalj časa, se ujema z odkritjem iz leta 2010, in sicer da imajo sodobni ljudje tudi nekaj neandertalske DNK. Kot pravi profesor Stringer, bi to lahko pomenilo, da sta se ti dve vrsti križali.
Kot je še pojasnil, sicer ne moremo vedeti, ali je šlo za odnose s privolitvijo. "Lahko bi šlo za napad na ulovljene ženske iz drugih skupin. Lahko bi šlo tudi za posvojitve zapuščenih ali izgubljenih neandertalskih dojenčkov, ki so osiroteli," je dejal in dodal, da je vse to možno. "Ne znamo še sestaviti celotne zgodbe. Toda z več podatki, z več DNK in več odkritji se bomo približali resnici o tem, kaj se je v resnici zgodilo ob koncu neandertalske dobe," je sklenil.