'Novo obdobje v biokemiji' trem znanstvenikom prineslo Nobelovo nagrado

Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmejo Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah, je danes v Stockholmu sporočila Kraljeva švedska akademija znanosti.

Metoda poenostavlja in izboljšuje vidnost biomolekul ter tako omogoča nov vpogled v molekulo življenja. Po zaslugi odkritja trojice lahko zdaj ostali znanstveniki rutinsko določajo tridimenzionalno strukturo biomolekul, je v utemeljitvi nagrade še navedel odbor za Nobelove nagrade.

Dodali so, da je metoda omogočila novo obdobje v biokemiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Znanstveniki zdaj lahko zamrznejo biomolekule med gibanjem in vidijo procese, ki jih prej niso mogli. To je pomembno tako za osnovno razumevanje kemije življenja kot tudi za razvoj farmacevtskih sredstev," je še pojasnil odbor za Nobelove nagrade.

Kot primer so navedli, da so znanstveniki to metodo uporabili, ko so posumili, da virus zika povzroča epidemijo mikrocefalije pri novorojenčkih v Braziliji.

Nagrajenec Joachim Frank je v prvem odzivu dejal, da ga je "prevzelo navdušenje", ko je izvedel, da je prejemnik Nobelove nagrade. "Mislil sem, da so možnosti za osvojitev Nobelove nagrade neznatne, saj je na svetu ogromno velikih izumov in odkritij," je dejal ameriški znanstvenik nemškega porekla, ki trenutno dela kot profesor biokemije in molekulskih znanosti na univerzi Columbia v New Yorku.

Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli znanstveniki Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.

Nobelovo nagrado za kemijo je od leta 1901 prejelo 174 znanstvenikov, Britanec Frederick Sanger celo dvakrat. Med dobitniki te nagrade so bile doslej štiri ženske.

Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike. V četrtek bodo razglasili ime nagrajenca za literaturo, v petek pa bodo tradicionalno objavili ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir. Prihodnji ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Marjetka Podobnik: Krioelektronska mikroskopija neprecenljive vrednosti za znanost

Metoda krioelektronske mikroskopije, za katero so si trije znanstveniki prislužili letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo, je neprecenljive vrednosti za znanost, je ocenila vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Marjetka Podobnik.

Kot je pojasnila, metoda ni nova, je pa v zadnjem desetletju doživela revolucionaren razvoj. Njeni začetki segajo v 70., 80. leta prejšnjega stoletja, ko so danes objavljeni Nobelovi nagrajenci začeli razvijati tehnike, ki omogočajo, da lahko z elektroni gledamo biološke molekule.

"Tehnično so razvili, kako lahko gledamo pod pogoji, ko vzorec zamrznemo in s tem manj uničimo biološke vzorce. Zdaj lahko gledamo, kako so molekule sestavljene na atomski ravni, velike skupke, fleksibilne delce, zgradbo organel v celicah, torej ogromno stvari, ki jih z drugimi komplementarnimi metodami strukturne biologije ne moremo," je še povedala Podobnikova. Dejala je, da gre za eno od metod, s katerimi gledamo struje molekul, dragocena pa je, ker daje pomembne dodane vrednosti.

"Ta metoda je bila uporabljena tudi pri raziskavah, ki so bile v preteklosti že nagrajene z Nobelovo nagrado, kot je bil na primer ribosom pred leti," je ponazorila Podobnikova.

Revolucionaren razvoj je krioelektronska mikroskopija po njenih besedah dosegla v zadnjem času s tehničnim razvojem načinov priprave vzorca, detektorjev, mikroskopa in programov za procesiranja podatkov. "To področje se zdaj razvija praktično na mesečni ravni in omogoča vpogled v molekule, ki jih prej nismo mogli gledati," je še pojasnila vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.