Ob treh zjutraj bo ura spet dve

V noči na nedeljo bomo spet premaknili ure, ob treh zjutraj bodo kazalci "odpotovali" nazaj na drugo. Čaka nas dodatna ura spanja, za marsikoga največji plus jesenskega premikanja ur, ki tudi sicer naše telo pretrese precej manj kot pomladno.

"Na splošno velja, da kljub pritožbam, da je zvečer prej tema, jesenski premik ure običajno dojemamo kot manj bolečega," je za Euronews temu pritrdil profesor Malcolm von Schantz, kronobiolog z Univerze Northumbria, in pojasnil, da je biološko in fiziološko svetloba zjutraj za nas veliko pomembnejša kot zvečer.

A brez posledic tudi jesensko premikanje ure ni, opozarjajo strokovnjaki. Vpliva namreč na cirkadiani ritem, notranjo biološko uro našega telesa, ki uravnava, kdaj smo zaspani, kdaj budni, kdaj se nam zviša telesna temperatura ali začne izločati določene hormone, na primer melatonin za spanje.

"Vsaka celica telesa ima cirkadiani ritem, obstaja pa tudi glavna ura: skupina nevronov v možganih, ki samodejno sledi svetlobi, zori, mraku in temi prek signalov iz oči," je povedal Timo Partonen, izredni profesor psihiatrije na Univerzi v Helsinkih. "Kako dobro ta ura deluje, vpliva na to, kako dobro spimo in kako dobro ali slabo je naše razpoloženje. Zato je tako pomembna," je dodal. 

Da bi sprememba čim manj pretresla naše telo, izkoristimo dodatno uro spanja, da nadoknadimo počitek, ki nam manjka, je predlagal. 

Sicer pa strokovnjaki ob premiku ure znova opozarjajo, da moramo vsak dan poskrbeti, da naše telo dobi dovolj počitka, pa tudi, da se držimo vzorcev spanja. Kar pomeni, da gremo vsak dan spati ob približno isti uri in da ob približno isti uri tudi vstanemo. To ima namreč velik vpliv na naše dolgoročno zdravje, ki pa se ga ne zavedamo.

Študija, objavljena v reviji Journal of Epidemiology & Community Health, je pokazala, da imajo posamezniki z nerednimi cikli spanja in budnosti 26 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt ali kap, tudi če spijo priporočenih sedem do devet ur na noč, navaja Euronews.