Obstaja življenje v oblakih, ki obdajajo Venero?

V atmosferi Venere so odkrili sledi fosfina (fosforjevega hidrida PH3), ki ga na Zemlji povezujemo z življenjem. Proizvajajo ga namreč mikrobi v črevesju živali, kot so pingvini, ali v okoljih z manj kisika, kot so močvirja. 

A kaj ta plin počne 50 kilometrov nad površjem Venere? Prav to vprašanje si zastavljajo profesorica Jane Greaves in raziskovalci z britanske univerze v Cardiffu. V znanstvenem prispevku za revijo Nature Astronomy podrobno opisujejo sledi fosfina v atmosferi ter raziskave, s katerimi so skušali preveriti, ali ima plin lahko nebiološki izvor.

A glede na vse naše dosedanje znanje o drugem planetu od Sonca, njegovem površju ter razmerah, nebiološke poti do fosfina še niso našli. Kar pomeni, da morajo v razmislek vzeti tudi možnost življenja kot morebitnega izvora. "Celotno karierno pot sem se zanimala za iskanje življenja v vesolju, presenečena in navdušena sem, da je to sploh ena izmed možnosti," je Greavesova dejala za BBC. "Resnično spodbujamo ljudi, naj nam povedo, če smo kar koli spregledali. Naš prispevek in podatki so javno dostopni, tako deluje znanost." 

Zaznali so sicer majhne koncetracije – od 10 do 20 delcev na milijardo molekul v atmosferi, a v tem kontekstu gre za velike številke, pravijo znanstveniki. Dr. William Bains, sicer z Inštituta MIT v ZDA, je kot del omenjene ekipe, ki je odkrila sledi fosfina, raziskoval, ali bi bile lahko njegove sledi povezane z ognjeniki, ki sestavljajo površje planeta, strelami ali celo meteoriti – a nobena od možnosti ne pojasnjuje tolikšnih količin plina. 

Venera se sicer do zdaj ni ravno nahajala na vrhu seznama, kje v vesolju bi lahko odkrili sledi življenja. Po velikosti je sicer podobna Zemlji, a kar 96 odstotkov njene atmosfere sestavlja ogljikov dioksid – in prav zaradi velike količine ogljikovega dioksida je viden velik učinek tople grede, temperature na površju pa se dvignejo preko 450 stopinj Celzija. Vesoljske sonde, ki smo jih z Zemlje poslali proti Veneri, so na površju 'preživele' zgolj nekaj minut pred razpadom. 50 kilometrov navzgor se razmere spremenijo – in če, bi tako prav tu obstajalo življenje. 

Oblaki, ki obdajajo Venero, so sicer izjemno gosti in debeli, sestavljeni pa večinoma iz žveplovega dioksida in žveplove kisline, kar je vse prej kot idealno za celično strukturo, ki sestavlja žive organizme na Zemlji. Da bi mikrobi preživeli žveplovo kislino, bi morali uporabljati nam neznano biokemijo ali razviti neke vrste oklep, meni Bains. "Govorimo o bakterijah, ki bi se obdale z nečim tršim, kot je teflon, in se popolnoma zaprle. A kako jedo, kako izmenjujejo pline?" 

Raziskovalna ekipa sicer ne trdi, da so odkrili življenje na Veneri, zgolj da so potrebne nadaljnje raziskave, poudarjajo. Tudi večina znanstvenikov ostaja izjemno previdna in skeptična. Colin Wilson, ki je sodeloval pri projektu ESE, raziskovalne sonde Venere Venus Express, meni, da bo odkritje vsekakor dalo zagon za nadaljnje raziskave planeta.