Vrednost, ki jo je zabeležila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus, je presegla prejšnji dnevni rekord 21,09 stopinje Celzija, dosežen marca 2024, poroča Euronews.
Najnovejša vrednost prav tako presega prejšnji avgustovski rekord 20,98 stopinje Celzija, zabeležen leta 2023.
Kot pojasnjujejo pri Copernicusu, temperature oceanov običajno dosežejo svoj vrh marca in aprila, po koncu poletja na južni polobli. Da je bil novi rekord dosežen avgusta, v času, ko naj bi temperature običajno že upadale, je opozorilo, ki kaže na vztrajno segrevanje svetovnih oceanov.
Višje temperature morja povečujejo verjetnost in intenzivnost morskih vročinskih valov, ki lahko poškodujejo koralne grebene in travnike morske trave ter porušijo ravnovesje v morskih prehranjevalnih verigah.
V tem času se v Pacifiku razvija močan El Niño, ki dodatno segreva ocean, ki se je zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, že desetletja močno segreval. Ta naj bi se še okrepil, a ta pojav ni edini razlog za ta rekord. Oceani so namreč pod številnimi pritiski, najbolj pa nanje vplivajo podnebne spremembe, ki so posledica kurjenja fosilnih goriv.
Copernicus je vodilni evropski program za opazovanje Zemlje, ki ga upravlja Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo. Njegov glavni cilj je zagotavljanje pravočasnih in natančnih podatkov o stanju našega planeta, vključno z ozračjem, oceani, kopnim in podnebjem. S pomočjo mreže satelitov in kopenskih senzorjev program pomaga znanstvenikom in odločevalcem pri spremljanju podnebnih sprememb, naravnih nesreč ter upravljanju naravnih virov.
El Niño je naravni podnebni pojav, ki se pojavi, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu segrejejo precej nad povprečje. Ta proces vpliva na atmosfersko cirkulacijo po vsem svetu, kar vodi do spremenjenih vzorcev padavin in temperatur. Med obdobjem El Niña se toplota iz oceanov sprošča v ozračje, kar pogosto povzroči dvig globalnih povprečnih temperatur in lahko prispeva k bolj ekstremnim vremenskim dogodkom na različnih koncih sveta.
Koralni grebeni so izjemno občutljivi ekosistemi, saj korale živijo v simbiozi z mikroskopskimi algami, ki jim dajejo hrano in barvo. Ko temperatura vode naraste, korale doživijo stres in izločijo te alge, kar imenujemo beljenje koral. Če visoke temperature trajajo predolgo, korale ostanejo brez vira hrane, postanejo dovzetne za bolezni in lahko odmrejo, kar vodi do propada celotnega ekosistema, ki je dom številnim morskim vrstam.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.