Od 'ognjenega prstana' do svetlega kometa. S čim vse nam bo postreglo vesolje?

Za razliko od preteklih let bodo možnosti za opazovanje največjih meteorskih rojev, ki jih najbolje vidimo v nočeh brez svetle Lune, v 2023 boljše. Najmočnejša meteorska roja Perzeidov in Geminidov bosta zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja, pojasnjujejo študentje magistrskega študija astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Poleti bomo tako za razliko od preteklega leta lahko veliko lažje opazovali Perzeide, vrhunec bodo dosegli v noči z 12. na 13. avgust. Takrat bo mogoče našteti kar do 75 meteorjev na uro. Geminidi bodo medtem vrhunec dosegli v noči s 14. na 15. december, ko bomo lahko na nočnem nebu opazovali kar 150 utrinkov na uro. "Privlačna pa bosta tudi meteorska roja Liridov 22. aprila in Orionidov 20. oktobra," dodajajo na fakulteti.

Že v začetku leta bomo lahko opazovali komet C/2023 E3 (ZTF). Ta bo najsvetlejši januarja in februarja, ko bo na temnem nebu viden tudi s prostim očesom ali daljnogledom. Zemlji se bo najbolj približal 2. februarja, 11. februarja pa bo na nebu le eno stopinjo stran od Marsa. "A ker je svetle komete zelo težko napovedati, lahko ostanemo optimistični, da se skozi leto prikaže še kakšen, tako kot se je leta 2020 nepredvideno pojavil komet Neowise," pove.

Na nebu tudi 'ognjeni prstan', a žal ne pri nas

Žal pa v letu 2023 iz naših krajev ne bo viden noben Lunin ali Sončev mrk. Večjo srečo bodo imeli v Ameriki, kjer bo 14. oktobra viden kolobarjasti Sončev mrk, ki nastane, ko Luna zaradi prevelike oddaljenosti ne uspe prekriti celotnega Sonca: "Ta mrk torej vidimo kot ognjeni prstan na nebu."

Drugi Sončev mrk pa se bo 20. aprila zgodil v Indoneziji in Avstraliji. Ta mrk bo nekaj prav posebnega, v Avstraliji bo viden kot popoln, v Indoneziji pa kot kolobarjast. Razlika med popolnim in kolobarjastim mrkom nastane zaradi dejstva, da so različni kraji na Zemlji različno oddaljeni od Lune. Tak fenomen se zgodi le enkrat na 10 let.

Najbolj nenavaden dogodek v letu 2023 pa se bo zgodil 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgezo v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda bo zato za nekaj sekund na videz povsem izginila z nočnega neba. A podobno kot pri Sončevih mrkih bo tudi ta pojav viden le v majhnem delu sveta: v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske, pa še na jugu Floride.

Dogodek bo poseben prav zaradi majhnosti asteroidov, zaradi česar moramo imeti veliko sreče, da kakšen prekrije tako svetlo zvezdo. Podoben dogodek se v povprečju zgodi le enkrat na okoli deset let. "Prav vsak mrk je nekaj posebnega, a da z neba izgine tako svetla zvezda, je res nekaj izjemnega," pojasnjuje Bor Jamnik.

22. junija zvečer pa se bo zgodila konjunkcija Marsa, Venere in Lune. Takrat si bodo vsi trije objekti zelo blizu na nebu in bodo zato dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. "Svoje poglede usmerite 20 ločnih stopinj nad obzorje v ozvezdje Raka. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41," svetujejo na fakulteti.

Obletnici dveh astronomov

V letu 2023 bodo astronomi praznovali tudi obletnici dveh astronomov, ki sta močno zaznamovala naše razumevanje fizike in Sončevega sistema. Minilo bo namreč 50 let od smrti Gerarda Petra Kuiperja, nizozemskega astronoma, ki je ugotovil, da nekateri pritlikavi planeti in kometi izvirajo iz pasu za Neptunovo orbito. Pred 150 leti pa se je rodil Karl Schwarzschild, nemški fizik in astronom, ki je prvi našel točne rešitve Einsteinovih enačb splošne relativnosti za črno luknjo.

Opazovanje zanimivejših astronomskih dogodkov organizirajo tudi na Astronomskem observatoriju na Golovcu. Astronomske navdušence zato vabijo na dneve odprtih vrat na observatoriju, ki potekajo ob vsaki menjavi letnih časov (20. 3., 21. 6., 23. 9. in 22. 12.). Takrat si obiskovalci lahko ogledajo observatorij, pokukajo skozi teleskop in se pogovorijo z astronomi. Prav tako na observatoriju potekajo mesečna predavanja o aktualnih astronomskih temah, ki jim sledi opazovanje s teleskopi.