V jami na Filipinih odkrili novo človeško vrsto

Znanstveniki so v jami Callao Cave na Filipinih odkrili novo človeško vrsto, ki so jo poimenovali homo luzonensis, po otoku Luzon, kjer se jama nahaja. V njej so odkrili fosilne ostanke, ki pripadajo dvema odraslima osebama in enemu otroku, ki naj bi živeli pred 50.000 do 67.000 let v preteklosti. 

Ta časovni okvir pomeni, da je luzonensis živel v istem času kot misleči človek (homo sapiens), neandertalci (homo sapiens neanderthalensis), denisovanci (homo sapiens denisova) in pritlikavi 'človek s Floresa' (homo floresiensis).

Zakaj je luzonensis tako poseben?

Kot druge izumrle vrste je tudi luzonensis za sodobnega človeka bolj kot neposredni prednik neke vrste bližnji sorodnik. Njegove fizične značilnosti so nekakšna mešanica tistih, ki jih najdemo v izjemno starodavnih prednikih človeka, in tistih pri bolj sodobnih ljudeh. Oziroma, medtem ko si nekatere značilnosti deli s sodobnim človekom, druge značilnosti spominjajo na avstralopitka, ki je živel na območju Afrike pred več kot dvemi milijoni let. 

"Če vzamete vsako značilnost posebej, jo boste našli tudi pri eni ali več vrstah hominina, a če vzamete celotno kombinacijo značilnosti, temu ni podobna nobena druga vrsta rodu homo, kar kaže na to, da pripadajo novi vrsti," je za CNN dejal Florent Détroit, paleoantropolog iz pariškega naravoslovnega muzeja. 

Kosti prstov na rokah in nogah luzonensisa so ukrivljene, kar bi pomenilo, da je bilo plezanje za to vrsto še vedno pomembna dejavnost – kar močno spominja tudi na avstralopitka oziroma slavno 'Lucy', čeprav vrsti ločuje več milijonov let evolucije. 

Že leta 2007 so v jami znanstveniki odkrili eno samo kost stopala, ki so jo datirali 67.000 let v preteklost. Med izkopavanji v letih 2011 in 2015 pa so odkrili še 12 dodatnih kosti rok in stopal ter zob v istem delu jame.

Razlog za navdušenje pa so posebni premolarni zobje (vrsta zoba z večjo obliko kot očesci in sekalci, njegova funkcija je žvečenje in mletje hrane na majhne koščke, da jo je lahko pogoltniti). Ti se namreč bistveno razlikujejo od drugih vrst rodu homo, so manjši in bolj preprosti. Tudi kosti rok in stopal kažejo na prav edinstveno anatomijo.

Veliko bolj zapleteno, a tudi veliko bolj zanimivo 

A če je avstralopitku podobna vrsta lahko dosegla območje jugovzhodne Azije, bi to lahko spremenilo naše razmišljanje o tem, kdo je na družinskem drevesu človeka prvi zapustil Afriko, ki velja za 'zibelko življenja'. Pred tem je bil na indonezijskem otoku Java najden homo erectus, kar je predstavljalo idejo, da je ta vrsta migrirala iz Afrike in pomagala razširiti vrsto. Sedaj pa bo morda treba na novo premisliti o tem, katere vrste so se selile in kako. 

Glede na to, da je Luzon dosegljiv le preko morja, pa se poraja tudi vprašanje, kako je vrsta dosegla otok.

Novo odkrita vrsta bo očitno, tako kot pred tem že homo floresiensis, nekoliko 'zapletla' evolucijsko drevo. Pritlikavega floresiensisa so sicer odkrili na otoku Flores blizu Indonezije leta 2003, živeli pa so med 100.000 in 600.000 let nazaj. Manjše rasti naj bi bili tudi zaradi otoškega okolja in omejenih virov. Podobno pa bi lahko veljalo za luzonensisa, pravijo raziskovalci.

Obe vrsti sta živeli na otoku: "Imamo vse več dokazov, da so se uspešno naselili na več otokih v daljni preteklosti na območju jugovzhodne Azije, zato to verjetno ni bilo naključno. V mislih pa je treba imeti tudi dejstvo, da se na otok ne moreš uspešno naseliti zgolj s prihodom nekaj ljudi, za to potrebuješ več posameznikov, vsaj na začetku," meni Détroit.

"Naša podoba evolucije v Aziji med pleistocenom je pravkar postala veliko bolj neurejena, bolj zapletena in veliko bolj zanimiva," je bo tem zapisal raziskovalec Matthew Tocheri, ki v študiji sicer ni sodeloval.

Od kje torej izvirajo, kako so se razvili in zakaj delijo toliko raznolikosti z več različnimi vrstami človeka? Odgovor morda leži na otokih jugovzhodne Azije, kjer raziskovalci načrtujejo več nadaljnjih izkopavanj in upajo na še več odkritij.