Znanstveniki odkrili vodo na naseljivem planetu

Znanstveniki so v atmosferi oddaljenega planeta odkrili vodo. Odkritje je še toliko bolj razburljivo, saj se eksoplanet (planet, ki leži izven našega Osončja) K2-18b nahaja v t. i. naseljivi coni – v območju oziroma obroču okoli zvezde, v katerem so temperature dovolj ugodne za obstoj tekoče vode na površju planeta. Prvi t. i. eksoplanet so znanstveniki sicer odkrili leta 1992, dandanes pa je znanih že okoli 4000 – večinoma gre za Jupitru ali Saturnu podobne večje planete. K2-18b, ki so ga odkrili leta 2015, velja tudi za t. i. superzemljo, zunajsončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo. 

Podrobnosti odkritja ekipe z univerze University College London (UCL) so predstavljene v znanstveni reviji Nature Astronomy. Vodilna znanstvenica projekta Giovanna Tinetti je odkritje označila za "neverjetno": "To je prvič, da smo zaznali vodo na planetu v naseljivi coni v okolici zvezde, kjer je temperatura potencialno skladna s prisotnostjo življenja." 

Raziskava je še pokazala, da bi lahko celo do 50 odstotkov atmosfere K2-18b predstavljala voda. Planet je sicer približno dvakrat večji od Zemlje, s temperaturami med nič in 40 stopinjami Celzija, še poroča BBC.

Član raziskovalne ekipe Angelos Tsiaras pravi, da nas odkritje popelje korak naprej pri temeljnem vprašanju: "Ali je Zemlje edinstvena?"

In čeprav sam obstoj tekoče vode še ne pomeni tudi obstoj življenja, si sedaj mnogi, tudi znanstveniki, zastavljajo prav vprašanja o morebitnem obstoju živih organizmov na planetu. K2-18b je od Zemlje oddaljen 111 svetlobnih let – predaleč, da bi lahko poslali vesoljsko sondo. Znanstveniki bodo morali tako z nadaljnjimi raziskavami počakati na podatke novih teleskopov, ki jih bodo lansirali v naslednjih desetih letih, in ki bodo ugotavljali, ali se v atmosferi omenjenega eksoplaneta nahajajo plini, ki bi jih lahko proizvedli zgolj živi organizmi. 

"To je eno največjih vprašanj v znanosti, vedno smo se spraševali, ali smo sami v vesolju," je za BBC dejal Ingo Waldmann z univerze UCL. A težave pri tem je, da se znanstveniki ne strinjajo povsem, kateri plini bi lahko dokazali obstoj življenja.

A tudi s obstojem tekoče vode, se človeku na planetu K2-18b ne bi preveč dobro godilo - z gravitacijo, ki je osemkrat močnejša od zemeljske, bi bil, po poročanju Guardiana, človek težak kar pol tone. Močni UV žarki pa bi po mnenju znanstvenikov pozročili mutacije. "Ni še ravno počitniška destinacija," zaključi Waldmann.