Peklenski pojav v mestih, ki terja več tisoč življenj letno

Mesta se v času visoke temperaturne obremenjenosti velikokrat dobesedno kuhajo. To se odrazi tudi v višjem obisku urgence in zdravnika, saj ranljive prebivalce vročina še posebej prizadene. V mestih so vročinski valovi še toliko bolj nevarni zaradi učinka mestnega toplotnega otoka. Pri tem se toplota, ki jo vpijejo velike količine betona v mestih, ujame med visoke stavbe. Nato pa se sprosti nazaj v zrak in še dodatno ogreje okolico.

Pokrajine, prekrite z gozdovi, travniki in rekami, ne absorbirajo ali zadržujejo sončne toplote na enak način kot urbana okolja. Mesta so običajno zgrajena iz asfalta, jekla in opeke, temnih materialov, ki zlahka absorbirajo svetlobo in jo pretvarjajo v toploto. Prav tako ne prepuščajo pretoka vode skoznje, zato jih nič ne hladi. Toplota, ki jo absorbirajo stavbe, ponoči uide nazaj v zrak, kar ustvarja učinek segrevanja. Mesta so običajno zgrajena tudi z visokimi stavbami, ki so tesno skupaj, kar preprečuje pretok zraka in dodatno zmanjšuje sposobnost stavb, da ostanejo hladne. Onesnaženje zaradi človeških dejavnosti, kot sta vožnja in industrija, še poveča učinek.

Približno tri četrtine Evropejcev živi v urbanih območjih in pričakuje se, da se bo to število v prihodnjih letih še povečalo. Večja mesta so po podatkih programa EU za podnebne spremembe Copernicus (C3S) običajno izpostavljena močnejšemu toplotnemu stresu. V središčih Londona in Pariza so na primer ponoči redno zabeležene temperature, ki so za približno 4 stopinje Celzija višje kot na podeželju. Tudi v Ljubljani so lahko na določenih točkah temperature poleti tudi do pet stopinj višje kot v okolici, so ugotovili.

Toplotni otoki ne le otežujejo življenje, ampak so lahko tudi nevarni. Visoke temperature lahko povzročijo zdravstvene težave, kot sta vročinska kap in težave z dihali, ter prispevajo k podnebnim spremembam. Raziskava EU je pokazala, da so bile višje temperature v mestih zaradi učinka mestnega toplotnega otoka poleti 2015 povezane s 6700 prezgodnjimi smrtmi, od takrat pa je smrtnih primerov, povezanih z vročino, vedno več, poroča Euronews.

Strokovnjaki sicer predlagajo nekaj načinov, kako se v mestih boriti z vročino. Lažji materiali odbijajo sončno svetlobo, zato bi njihova uporaba v mestih lahko pomagala znižati temperature. Zlasti barvanje streh v belo lahko pomaga ohranjati stavbe hladne. Ceste, pločnike in parkirišča je mogoče pobarvati tudi z odsevnim sivim premazom, da se zniža skupna temperatura mesta. Odgovor se seveda skriva tudi v naravi. Drevesa delujejo kot naravna klimatska naprava, saj sproščajo vodno paro v zrak. Prav tako zagotavljajo senco tako za ljudi kot za tla. Raziskave kažejo, da lahko dodajanje dreves v mesta zniža temperature med 2 in 10 stopinjami Celzija, odvisno od razmer. Sajenje vrtov na strehah ali dodajanje vertikalnih vrtov stavbam lahko pomaga povečati zelenje tam, kjer je prostora malo. Dodajanje več vodnih površin mestom lahko prav tako pomaga pri njihovem ohlajanju. Zmanjšanje cestnega prometa v mestih, na primer z uvedbo con z nizkimi emisijami in spodbujanjem uporabe javnega prevoza, pa lahko zmanjša onesnaženje, ki zadržuje toploto.

Kot pa smo že pisali, se vročinski valovi v Sloveniji spreminjajo v vseh svojih karakteristikah, saj postajajo intenzivnejši, daljši in pogostejši. Njihov vpliv je lahko zelo obremenilen za ljudi, pa tudi živali in rastline, je za naš portal opozorila Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je pojasnila Pogačarjeva, se poleti temperatura praktično povsod po Sloveniji dviga za 0,4 stopinje Celzija na desetletje (podatki za obdobje 1951–2020), kar je nekoliko več kot v ostalih letnih časih.

Število vročih dni narašča nekje za dva do pet dni na desetletje, najvišje število vročih dni je bilo leta 2022 v Biljah, kar 86. To pomeni praktično celotno poletje. Na globalni ravni slika ni nič bolj optimistična, temperature se dvigujejo in svet se kuha v krepkih neznosnih vročinskih valovih. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene.

Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, je posvarila Pogačarjeva.

Vročina ima torej vpliv tudi na javno zdravje. Peter Van Den Hazel je nizozemski zdravnik, ki se je specializiral za vpliv okolja na zdravje in se že več kot 30 let ukvarja z okoljskimi in zdravstvenimi vprašanji, v zadnjem desetletju pa tudi s podnebnimi spremembami. Z njim smo se pogovarjali o vplivu podnebnih sprememb na zdravje ljudi in planeta. Pojasnil je tudi, kako na zdravje ljudi vplivajo vedno intenzivnejši vročinski valovi. Kot poudarja, je v času vročinskih valov veliko ljudi hospitaliziranih zaradi težav s srcem in pljuči. "To je posledica večje onesnaženosti zraka zaradi vročine, pa tudi zaradi samih visokih temperatur. Zlasti mlajši otroci in starejši ljudje so bolj ranljivi za povišane temperature. Starejši ljudje namreč običajno tudi pijejo manj tekočine kot mlajši. To predstavlja težavo, še posebej, če imajo tudi zdravila, ki jih še dodatno dehidrirajo. Potem imajo dvojno težavo. Zato je med vročinskimi valovi vedno največji delež starejših ljudi, ki umrejo," pojasnjuje.

Vročina lahko namreč močno vpliva na srčno-žilni sistem in uravnavanje temperature našega telesa. Tako se že obstoječe zdravstvene težave še povečajo in poslabšajo. Pri tem pa so še posebej ranljivi otroci in starejši ljudje. V vročinskem valu bo splošna populacija verjetno v redu, če pa uporabljamo zdravila ali če imamo že težave s pljuči, že preidemo v nevarno območje, svari Van den Hazel. Iz oranžne cone namreč preidete v rdečo cono in takšni pacienti lahko zaradi vročine umrejo. Kot so izračunali, je v preteklosti zaradi vročinskih valov v Franciji umrlo približno 70.000 ljudi, ki, če vročinskega vala ne bi bilo, verjetno ne bi umrli. Poleg tega pa opažajo, da je pri delavcih, ki delajo na prostem, v kmetijstvu ali gradbeništvu, v obdobjih vročinskih valov več nesreč, več poškodb, pa tudi več ljudi v teh podjetjih, ki umrejo zaradi vročine, našteva. Nekateri ne pijejo dovolj, zaradi česar lahko med vročinskimi valovi obležijo in umrejo. To je običajno tudi pri zdravi populaciji. Zato je to razlog, da je treba ob športnem dogodku, maratonu ali podobnem, v času vročinskega vala, biti izredno previden.

Veliko ljudi je zato skeptičnih, če lahko res rečemo, da so ljudje umrli zaradi vročinskega vala ali podnebnih sprememb, saj so pred tem spadali v ranljivo skupino. A kot poudarja Van den Hazel, je to nesmiselno razmišljanje, saj je vročinski val fizikalni pojav. V vročinskem valu se zgodi naslednje: "Fizikalni dejavniki, kot je temperatura, povzročajo učinke. Temperatura se zviša, krvne žile se razširijo. Takrat mora vaše srce črpati močneje, da zagotovi, da se kri še vedno pretaka. Če pretiravate, vam srce reče, tukaj se ustavim, in posledica je lahko srčni infarkt, krvavitev ali kaj podobnega, in posledica je lahko smrt. Seveda, če greste k zdravniku, v poročilu o smrti običajno zapišejo, da na koncu vedno umrete, ker se vam ustavi srce. Da. Toda zakaj se ustavi? Zaradi različnih kemičnih, bioloških ali fizikalnih razlogov. Pri vročinskih valovih pa je mehanizem fizična sprememba v telesu, ko se vaš regulacijski sistem ne more več spoprijeti z njo," še razloži.