'Pionir bankomatov' zapustil milijone za raziskave demence

Denar je v oporoki zapustil podjetnik in izumitelj Leif Lundblad, ki je umrl oktobra 2025, star 87 let. V svetu tehnologije je znan kot pionir bankomatov – prav njegov izum razdeljevalnika bankovcev je spremenil način, kako dostopamo do denarja. Zdaj pa bo njegov prispevek segel še bistveno dlje – v samo razumevanje človeškega uma.

Večina sredstev bo namenjena raziskavam nevrodegenerativnih bolezni, predvsem demence, kamor spada tudi Alzheimerjeva bolezen – najpogostejša oblika teh obolenj.

Gre za bolezni, ki prizadenejo spomin, govor, orientacijo in sposobnost načrtovanja. Na Švedskem z demenco živi približno 140.000 ljudi, do leta 2050 pa naj bi se to število podvojilo. Podobni trendi veljajo tudi za preostalo Evropo.

Na Karolinskem inštitutu poudarjajo, da bo donacija omogočila pospešitev raziskav na ključnih področjih – od zgodnjega odkrivanja bolezni do razvoja novih terapij in boljšega razumevanja mehanizmov, ki vodijo v propad možganskih funkcij.

Čeprav je demenca v ospredju, sredstva ne bodo omejena zgolj na to področje. Del donacije bo namenjen tudi raziskavam bolezni, ki močno vplivajo na javno zdravje – med njimi kronične bolečine in avtoimunske bolezni.

Gre za širši pristop, ki kaže na razumevanje, da so sodobni zdravstveni izzivi kompleksni in med seboj povezani.

Lundblad ni bil le uspešen izumitelj, temveč tudi dolgoletni podpornik znanosti. V preteklosti je že financiral raziskave na področjih bolečine, Alzheimerjeve bolezni, covida-19 in umetne inteligence.

Leta 2025 je prejel naziv častnega doktorja Karolinskega inštituta, njegova družina pa poudarja, da ga je vodila predvsem radovednost in želja po iskanju rešitev.

"Moj oče je imel iskren interes za inovativne znanstvene ideje in probleme, ki jih lahko rešujejo. Navdušenje, ki ga je čutil ob srečanjih z raziskovalci, je bilo nalezljivo," je dejala njegova hči Ulrika Lundblad.

Kam bo šel denar? Od skupno 538 milijonov kron bo 500 milijonov namenjenih neposredno raziskavam, ki bodo financirane na podlagi konkurenčnih razpisov, 30 milijonov namenjenih ustanovitvi profesorskega mesta, osem milijonov pa nagradi za inovacije in prenos znanja v prakso.

Na inštitutu poudarjajo, da bo donacija omogočila razvoj novih, drznih raziskovalnih projektov in pomembno okrepila položaj Švedske na področju raziskav demence.

Gre tudi za širši signal sprememb. Na Švedskem, kjer filantropija tradicionalno ni tako razširjena kot v ZDA, opažajo porast zanimanja za tovrstne donacije.

Kot poudarjajo na inštitutu, vse več posameznikov želi aktivno prispevati k reševanju največjih izzivov sodobnega sveta – in zdravje je pri tem na vrhu seznama.

Karolinski inštitut ni zgolj ena izmed številnih univerz. Gre za eno najprestižnejših medicinskih raziskovalnih ustanov na svetu, ki ima posebno vlogo tudi v globalni znanosti – prav njegovi strokovnjaki namreč vsako leto odločajo o dobitnikih Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino.

Ustanovljen je bil leta 1810 in danes velja za vodilni evropski center na področju biomedicine. Njegove raziskave segajo od temeljnih znanstvenih vprašanj do konkretnih kliničnih rešitev, ki neposredno vplivajo na zdravljenje bolnikov po vsem svetu.

V preteklosti so znanstveniki, povezani z inštitutom, prispevali k številnim prebojem – od razumevanja imunskega sistema do razvoja novih terapevtskih pristopov. Prav zato takšne donacije ne pomenijo le dodatnega financiranja, ampak potencial za pospešitev raziskav, ki lahko spremenijo potek bolezni in življenja milijonov ljudi.