Prodaja NFT-jev oziroma nezamenljivih žetonov je leta 2021 presegla približno 25 milijard dolarjev (22 milijard evrov), številni pa so precej zbegani, saj ne razumejo, zakaj bi se toliko denarja porabilo za "predmete", ki fizično sploh ne obstajajo, poleg tega pa si jih lahko vsak brezplačno ogleda na spetu.
NTF-ji so kripto sredstva, s katerimi se beleži lastništvo digitalne datoteke kot je na primer slika, video ali besedilo. Kdorkoli tako lahko ustvari NTF, ko ga nekdo kupi, pa običajno nima dejansko lastništva digitalne datoteke, ampak je kupil zgolj povezavo do dejanske prodajane datoteke. Čedalje bolj pogosto se tako na spletu pojavljajo razne prevare in ponaredki.
Na spletni platformi za prodajo NTF-jev Cent, s sedežem v ZDA, je bila izpeljana ena prvih najbolj odmevnih prodaj NTF-ja. Šlo je za prodajo NTF-ja tvita nekdanjega izvršnega direktorja Twitterja, in sicer v vrednosti 2,9 milijona dolarjev (2,56 milijona evrov). 6. feburarja pa je platforma zaustavila prodajo in nakupe, je za Reuters povedal izvršni direktor in soustanovitelj Centa Cameron Hejazi. "Dogaja se cela vrsta dejavnosti, ki se ne bi smele dogajati," je dejal in dodal, da gre za ilegalne aktivnosti.
In čeprav je portal Cent zaustavil prodajo NTF-jev na tržnici "beta.cent.co", je del, ki je namenjen prodaji NFT tvitov, imenovan "valuables", še vedno aktiven.
Hejazi je izpostavil tri glavne težave. Kot prvo je izpostavil ljudi, ki prodajajo nepooblaščene kopije drugih NTF-jev, druga težava so ljudje, ki izdelujejo NTF vsebine iz datotek, ki jih nimajo v lasti, tretja težava pa je prodaja NTF "kompletov", ki spominjajo na vrednostne papirje.
Dejal je, da so težave tako razširjene, ker so uporabniki kar naprej preprodajali ponarejena digitalna sredstva. Kot je še pojasnil, so vsem, ki so kršili pravila, blokirali račune, vendar vsakič ko so račun zablokirali, so se pojavili trije novi.
Takšne težave bi lahko v času, ko se tako imenovanemu "metaversu" oz. Web3 pridružujejo velike blagovne znamke kot sta Coca-Cola in Gucci, postale še bolj pogoste ali pa vsaj bolj opazne. Da bo raziskal funkcije NTF-jev je napovedal tudi Youtube.
Podjetje Cent ima okoli 150.000 uporabnikov, njihovi prihodki pa so milijonski, a kljub temu gre za relativno majhno platformo z NTF-ji. Hejazi je poudaril, da je težava z lažnimi in ilegalnimi vsebinami razširjena po vsej industriji.
OpenSea, največja platforma za trgovanje z NTF-ji, vredna okoli 13,3 milijarde dolarjev (11,72 milijarde evrov), je prejšnji mesec sporočila, da je bilo več kot 80 odstotkov NTF-jev, ki so bile na njihovi platformi ustvarjene brezplačno, "plagiati, lažne zbirke in vsiljena pošta."
OpenSea je poskušal sicer omejiti število NFT-jev, ki jih je uporabnik lahko ustvaril brezplačno, a je nato to odločitev, po burnem odzivzu uporabnikov, razveljavil. V zapisu na Twitterju so sicer dodali, da iščejo možne rešitve, s katerimi bi lahko preprečili dostop "prevaranotom" in hkrati podpirali ustvarjalce. "Plafiatizirana vsebina je v nasprotju z našo politiko," je dejal tiskovni predstavnik OpenSea.
Za marsikoga je decentralizirana narava blockchain tehnologije privlačna, saj uporabnikom omogoča ustvarjanje in trgovanje z digitalnimi sredstvi brez osrednjega organa, ki bi nadzoroval dejavnost. Toda Hejazi pravi, da si želijo zaščititi ustvarjalce, zato je možno, da bi kot kratkoročni ukrep uvedli centraliziran nadzor. Tako bi namreč lahko ponvno odprli trg, preden bodo našli decentralizirane rešitve.