Po mesecih pričakovanj Nasa le izstrelila raketo Artemis

Po mesecih pričakovanj je v sredo zjutraj, malo pred 8. uro po srednjeevropskem času, proti Luni le začela s potovanjem zgodovinska misija Artemis 1. Omenjeni dogodek je začetek potovanja, na katerem bo vesoljsko plovilo brez posadke letelo okoli Lune, s čimer bo Nasina pot, da prvič po pol stoletja vrne astronavte na Lunino površino, utrjena.

Raketa Space Launch System ali SLS, visoka 98 metrov, je svoje motorje prižgala ob 1.47 po lokalnem času. Da se je dvignila z lansirne ploščadi na Floridi v zrak in živahno poletela v nočno nebo, je oddala 4,1 milijona kilogramov potiska, poročajo mediji. Na vrhu rakete je vesoljsko plovilo Orion, kapsula v obliki gumijaste kapljice, ki se je, potem ko je dosegla vesolje, odlomila od rakete. Orion je sicer zasnovan za prevoz ljudi, vendar so njegovi potniki za to poskusno misijo predmeti, med njimi tudi lutke, ki zbirajo pomembne podatke za pomoč bodočim človeškim posadkam.

Raketa SLS je porabila na milijone evrov goriva, preden so se deli rakete odcepili, Orion pa zdaj lebdi skozi orbito samo z enim velikim motorjem. Ta se bo v naslednjih nekaj urah dvakrat močno prižgal, da bo vesoljsko plovilo postavil na pravo pot proti Luni. Nato bo, približno dve uri po vzletu, odpadel tudi raketni motor in Orion bo preostanek svojega potovanja prepuščen prostemu letenju.

Nasa pričakuje, da bo Orion dosegel približno dva milijona kilometrov, pri čemer bo šel po poti, ki ga bo pripeljala dlje, kot je do sedaj prepotovalo katero koli drugo vesoljsko plovilo, zasnovano za človeški let. Po kroženju okoli Lune bo Orion opravil povratno potovanje in v približno 25 dneh in pol končal svoje potovanje. Kapsula naj bi nato 11. decembra padla v Tihi ocean ob obali San Diega, kjer bodo v bližini že čakale reševalne ekipe, da jo potegnejo na varno.

Med celotno misijo bodo Nasini inženirji pozorno spremljali delovanje vesoljskega plovila. Ekipa bo nato ocenila, ali Orion deluje, kot je predvideno, in bo pripravljena podpreti svojo prvo misijo s posadko v Lunino orbito, ki je trenutno načrtovana za leto 2024.

Ta misija označuje tudi prvi polet rakete SLS kot najmočnejše, ki je kadar koli dosegla Zemljino orbito, saj se ponaša s 15 odstotkov večjim potiskom kot raketa Saturn V, ki je poganjala Nasine pristanke na Luni v 20. stoletju. Omenjena misija je sicer le prva v pričakovanem dolgem nizu vse težjih misij Artemis, ko si je Nasa za svoj cilj zadala vzpostavitev stalne postojanke na Luni. Artemis II bo sledil podobni poti kot Artemis I, vendar bo imel na krovu astronavte. Artemis III, predviden za konec tega desetletja, naj bi na Lunino površino prvič prenesel žensko in temnopolto osebo.

ZDA so sicer svoje astronavte nazadnje poslale na Luno med letoma 1969 in 1972, po tem pa človeških pristankov na našem edinem naravnem satelitu ni bilo.