Pod Amazonijo odkrili na stotine skritih struktur starodavne civilizacije

Starodavna civilizacija Aquiry je med približno 600 pr. n. št. in letom 850 n. št. preoblikovala območja jugozahodne Amazonije in v pokrajino vklesala skrivnostne geometrijske zemeljske nasipe. Nova raziskava LIDAR pa zdaj kaže, da je bila ta civilizacija še večja, kot so arheologi sprva domnevali.

Raziskava nakazuje na ljudstvo, ki je zgradilo kar 30.000 zemeljskih nasipov, v času svojega vrhunca pa je štelo do tri milijone prebivalcev. To naj bi bilo okoli leta 200 n. št., arheoantropolog Martti Pärssinen z Univerze v Helsinkih pa je odkritje označil za prelomno.

"Takšen trenutek sem prvič doživel leta 2002, ko sem z Alceujem Ranzijem in Sanno Saunaluoma letel nad monumentalnimi geometrijskimi zemeljskimi deli in opazoval starodavne ceste, ki povezujejo najdišča v zvezni državi Acre v Braziliji, regiji, ki je dolgo veljala za neokrnjen deževni gozd," je povedal za ScienceAlert, pred kratkim pa je po njegovih besedah občutil nekaj podobnega, ko je spoznal, da je v regiji morda do desetkrat več zemeljskih nasipov, kot si je predstavljal pred tem.

Civilizacija Aquiry je bila raznolika razvejana skupnost, ki so jo povezovale skupne tradicije, o njih pa sicer ni znanega veliko, saj za njimi niso ostali nobeni pisni zapisi, že zdavnaj pa so izginila tudi njihova bivališča.

Kar imamo, so torej njihovi monumentalni zemeljski nasipi – geometrijski prostori, omejeni z jarki, ki so lahko globoki več metrov, povezani z ravnimi cestami, kjer bi se takratni prebivalci zbirali na slovesnostih in političnih dogodkih. Prav ti nasipi so torej tudi ena redkih vidnih sledi, ki jih je ljudstvo Aquiry pustilo za seboj.

V stoletjih od njihovega izginotja okoli leta 850 n. št. je deževni gozd prekril velik del vsega, kar je civilizacija nekoč zgradila. Celoten obseg sicer ostaja izgubljen pod drevesi, a tehnologija LIDAR je s pomočjo laserskih impulzov, ki so jih nad območjem sprožili z letala, prodrla skozi vrzeli v gozdnih krošnjah in raziskovalcem omogočila, da rekonstruirajo skrito pokrajino pod njimi, ne da bi pri tem okrnili vegetacijo.

Raziskovalci so pregledali 4497 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, celoten nabor podatkov pa je razkril 432 zemeljskih nasipov, med katerimi jih je bilo 396 neznanih. "Najbolj nas je presenetilo izjemno veliko število geoglifov in drugih zemeljskih nasipov, najdenih na območju, ki predstavlja manj kot tri odstotke Velike Amazonije," je dejal Pärssinen.

Obseg po njegovih besedah kaže, da so bile številne druge regije po Amazoniji morda veliko bolj gosto poseljene in intenzivno spremenjene, kot so domnevali sprva. Zdaj ocenjujejo, da bi lahko civilizacija Aquiry na svojem vrhuncu pokrivala območje, veliko kar 183.000 kvadratnih kilometrov, na tem območju pa bi lahko živelo od približno 1,2 do tudi tri milijone ljudi.

Tudi pokrajina bi bila videti povsem drugače, kot je danes. Gozd bi bil prepreden z jasami, na katerih so ljudje živeli, kmetovali, praznovali in se zbirali. "V središču mnogih teh jas bi stali veliki geometrijski zemeljski nasipi, povezani s širokimi in ozkimi cestami," je povedal Pärssinen.

"Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena," je sicer še poudaril, med njimi pa izpostavil eno najpomembnejših – kaj se je zgodilo med približno letoma 850 in 1000 n. št. in zakaj je ta civilizacija izginila?