Raziskovalci z Univerze Bari, Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo ter britanskega geološkega zavoda s sedežem v Edinburgu v novi študiji trdijo, da je piroklastični tok vročega plina, vulkanskega pepela in strnjenih delcev lave, ki doseže hitrost več sto kilometrov na uro, zajel približno 10 kilometrov oddaljeno antično mesto že nekaj minut po izbruhu, študijo povzema Guardian.
Smrtonosni oblak je po trditvah raziskovalcev dosegel temperaturo, višjo od 100 stopinj Celzija, "sestavljal ga je ogljikov dioksid, kloridi, delci razbeljenega pepela in vulkansko steklo," je za Guardian dejal Roberto Isaia, raziskovalec z Vezuvskega observatorija. Cilj raziskave je bilo ustvariti model, s katerim bi opredelili učinek piroklastičnega toka na prebivalce Pompejev.
Ti niso mogli nikamor pobegniti, potrjuje najnovejša raziskava, večina se jih je zadušila v lastnih domovih in posteljah, na ulicah in trgih mesta. "15 minut v oblaku se je moralo zdeti neskončnih. Prebivalci si verjetno niso mogli niti predstavljati, kaj se dogaja. Vajeni so bili živeti s potresi, ne z izbruhi vulkanov, zato jih je ta presenetil," pravi Isaia.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.