Do kolapsa družbe bi lahko prišlo zaradi velikih svetovnih šokov, kot so huda finančna kriza, vplivi podnebne krize, uničenje narave, še hujša pandemija, kot je pandemija covida-19 ali pa kombinacija vsega naštetega, je zapisano v raziskavi, ki je objavljena v reviji Sustainability.
Da bi ocenili, kateri narodi bi bili najbolj odporni na tovrstno krizo, so države razvrstili glede na njihovo sposobnost samooskrbe s hrano, zaščite meja pred neželenimi množičnimi migracijami ter vzdrževanja električnega omrežja in nekaterih proizvodnih sposobnosti. Na vrhu seznama so se znašli otoki, predvsem tistih z zmernim podnebjem in nizko gostoto prebivalstva.
Države niso dovolj samozadostne
Raziskovalci so dejali, da je njihova študija poudarila dejavnike, ki jih morajo države izboljšati, če želijo povečati svojo "odpornost" na krize. Trdijo, da je globalizirana družba, ki ceni visoko ekonomsko učinkovitost, slabše odporna na krize in manj samozadostna ter da bi morale imeti države v prehrambnih in drugih vitalnih sektorjih prostor za dodatne zmogljivosti.
Tuji mediji so že pred časom poročali, da milijarderji, ki se želijo pripraviti na apokalipso, kupujejo zemljišča za bunkerje na Novi Zelandiji. "Nismo presenečeni, da je Nova Zelandija na našem seznamu," je povedal prof. Aled Jones z Inštituta za globalno trajnost na Univerzi Anglia Ruskin v Veliki Britaniji. Pojasnil je, da so iskali kraje, ki lahko zaščitijo svoje meje in imajo zmerno podnebje. "Ni presenetljivo, da so se na seznamu znašli veliki otoki," je dodal.
"Bili pa smo presenečeni, da se je tako visoko na seznam uvrstilo Združeno kraljestvo. Je gosto poseljeno, veliko produktov je uvoženih, obnovljivih virov tehnologije niso razvili ravno najhitreje, poleg tega pridelajo le okoli 50 odstotkov lastne hrane. Kljub temu ima Združeno kraljestvo potencial, da prenese 'udarce' prej naštetih kriz," je dejal.
Največji potencial za preživetje ima Nova Zelandija
Študija je pokazala še, da globoko razširjena, energetsko intenzivna industrijska civilizacija, ki je značilna za sodobni čas, predstavlja nenormalno stanje družbe, če jo primerjamo z večino človeške zgodovine. Raziskava je pokazala še, da je zaradi uničevanja okolja, omejenih virov in rasti svetovne populacije družba v "nevarnosti".
Študija je pokazala, da ima največji potencial za preživetje Nova Zelandija. Zaradi svoje geotermalne in hidroelektrične energije, rodovitnih kmetijskih zemljišč in nizke gostote prebivalstva bi jo v času hudih kriz odnesla z najmanj hudimi posledicami.
Jones je dejal, da smo v zadnjih letih na svetovni ravni doživeli upad zmožnosti pridelave hrane, finančno krizo in pandemijo in dodal, da smo imeli srečo, da se ni zgodilo vse hkrati. "Ko opazujem, kako se vsi te dogodki odvijajo, sem zaskrbljen, a hkrati upam, da se bomo hitreje kot v preteklosti naučili, da je samozadostnost pomembna," je dejal. "Po pandemiji vsi govorijo o tem, da se moramo bolj okrepiti, bolje pripraviti. Če ne izgubimo tega zagona, bom veliko bolj optimističen, kot sem bil v preteklosti," je dodal.
Pandemija je po njegovih besedah pokazala, kako hitro lahko vlade ukrepajo, kadar je to potrebno. "Zanimivo je, kako hitro lahko zapremo meje in kako hitro se lahko vlade odločijo, da bodo stvari spremenile," je dejal, a dodal, da je treba zgraditi rezervni sistem. Sistem, ki bo v primeru krize omogočil pravočasen odziv, z zavedanjem, da ima država na voljo dodatne zmogljivosti. "Pri globalnem načrtovanju moramo veliko bolj razmišljati o samozadostnosti in t. i. "odpornosti" na krizo," je še enkrat poudaril.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.