Popolnoma nov način potovanja: ogledate si lahko vse od globin oceana do Himalaje

Priprave na dopust, pa čeprav v tujini in času koronavirusa, so vse razen enostavne. Katere dokumente potrebuješ za vstop v državo, ali boš po vrnitvi moral v karanteno … Toda za Japonce, ki želijo potovati na eno od ducat destinacij na svetu, v Italijo, Francijo ali na Havaje, postopek ne more biti enostavnejši. Ko plačajo dopust, se morajo le odpeljati do mednarodnega letališča Ikeburoko in dogodivščina se začne.

A omenjeno letališče ne obstaja, bi rekli letalski poznavalci in poznavalci Tokia, ki vedo, da gre za del mesta, poznanega po restavracijah in nakupovalnih središčih. In delno bi imeli prav. Letališče ne obstaja v obliki, ki smo je vajeni, ker je agencija First Airlines specializirana za turizem navidezne resničnosti. Ključna sestavina turizma je iskanje globljih čustvenih in osebnih povezav s svetom okoli nas in kot vodilno mesto "ekonomije izkušenj" temelji na ustvarjanju spominov. Več kot 72 odstotkov milenijcev bi raje porabilo denar za sodelovanje pri nečem kot za oprijemljive izdelke, izkušnje bivanja na določenih lokacijah po izbiri uporabnika pa naj bi v prihodnjih dveh letih postale industrija v višini deset milijard evrov. Toda vse izkušnje s potovanj se ne zgodijo v resničnem svetu. Z razvojem tehnologije navidezne resničnosti (NR) turizem vse bolj postaja mešanica fizičnega in virtualnega sveta. Predpostavlja se, da bo pandemija koronavirusne bolezni omejila potovanja, saj bodo ljudje ostali previdni tudi po koncu pandemije, vse večja ozaveščenost o onesnaženosti okolja in nevzdržen turizem na nekaterih lokacijah pa bosta dala nov zagon razvoju NR in dostopu do zaprtih in ogroženih svetov, od globine oceanov do Himalaje, in ljudem omogočila, da zanje premagajo nepremostljive fizične ovire in uživajo v destinaciji.

Japonci že "potujejo"

Čeprav se japonsko podjetje First Airlines označuje za prvo virtualno letalsko družbo na svetu, je del izkušenj ostal v resničnem svetu – zelo realno je rekonstruirano vkrcanje v letalo A 310 z originalnimi sedeži iz "upokojenega" modela letala. Potniki bodo za sedež v ekonomskem razredu plačali približno 50 evrov, za poslovni razred pa 3 evre več. Zanje bodo skrbele nekdanje stevardese s ponavljanjem varnostnih navodil do začetka vzleta, čemur bodo sledili zvočni in vizualni učinki. Ko "letalo" doseže ciljno višino in hitrost in začne leteti med oblaki, bodo stevardese postregle obrok. Če "odpotujete" v Francijo, boste na krožniku dobili dimljenega lososa, čebulno juho, foie gras in čokoladno torto. Za "potnike" v Italijo bo na voljo pečena svinjina in tiramisu, za tiste, ki so "na poti" na Havaje, pa kozice in školjke. Cilj si bodo ogledali iz pilotske kabine, na voljo pa so tri naprave – zaslon, iPad in očala NR. Na ekranu se vrtijo posnetki mesta, na iPadu je osebna predstavitev z Google StreetView, očala pa simulirajo 360-stopinjsko izkušnjo gledanja.

Avantura, torej simulirano potovanje, kombinacija fizičnega in virtualnega, traja dve uri. Japonsko podjetje je dobro prepoznalo pomanjkljivosti, ki še vedno obstajajo pri potovanjih v navidezni resničnosti, in jih odpravilo s fizičnimi elementi. Navidezna resničnost in njena uporaba v turizmu nista novost. Na začetku velikega vala navdušenja nad NR, ko je Facebook leta 2014 kupil delnice podjetja Oculus, podjetja, ki je prodajalo očala NR, predvsem za igralce, se je začela razpravam, kako dolgo bo trajalo, da virtualni turizem nadomesti potrebe po fizičnih potovanjih. Toda ta predpostavka se ni nikoli uresničila. Seveda obstajajo izjeme, na primer poslovneži, ki se redno "potapljajo" v ocean in se tako sprostijo, ali britanski upokojenci, 80-letna Dorothy Howard. Mark Zuckerberg je za njo izvedel, ko je stopila v stik s podporno ekipo in iskala rešitev za tehnične težave, ki jih je imela z očali Oculus za NR, in tako mu je bila všeč, da jo je omenil na svojih predavanjih. Dorothy je, ko ji je zaradi artritisa postalo pretežko potovati na počitnice v Cheshire in tam plesti, kupila komplet za 400 funtov in dneve preživljala s "potovanji" po Egiptu, Avstraliji in Indiji, se potapljala s kiti in se kot oboževalka serije Zvezdne steze lotila tudi raziskovanja vesolja. Industrija videoiger je že dolgo v ospredju uporabe NR in ustvarjanja bogatih virtualnih svetov.

Ubisoft, ustvarjalec priljubljene akcijsko-pustolovske igre Assassin’s Creed Origins, je najel zgodovinarja in skupino egiptologov, da je ustvaril tako staro različico starodavnega Egipta, da je celo napovedal odkritje skrivnega preddvora v Veliki piramidi 2017. Igra ima tudi način ogleda, tako da lahko igralci raziščejo Egipt iz časa Kleopatre z virtualnimi vodniki namesto sovražnikov. "Turizem" v igrah je dobil toliko zagona, da so konec lanskega leta Rough Guides ponudili raziskovanje lokacij v igrah Xbox. Medtem proizvajalci vseh vrst iščejo nove načine, kako uporabnike pripeljati na lokacije in izkušnje, od Googla, katerega aplikacija Expeditions vključuje NR oglede Mednarodne vesoljske postaje, do Iraškega narodnega muzeja. NR-tehnologija je še vedno omejena, vsaj za najširši krog uporabnikov. Še vedno temelji na vizualnem, kar je logično, ker 80 odstotkov dražljajev prihaja skozi vid, z dodatkom slušnih, manjka pa odsotnost dotika, vonja in okusa, da bi izkušnjo dvignili na višjo raven in NR približali resničnosti. 

Dr. Ian Pearson, vodilni britanski futurist, inženir, avtor in izumitelj iz futurističnega svetovalnega podjetja Futurizon, predvideva številne novosti, zaradi katerih bo virtualna resničnost bolj privlačna v ne tako oddaljeni prihodnosti. Še posebej navdušen je, ko gre za "aktivno kožo", skozi katero bodo uporabniki lahko občutili destinacijo, ki bi jo lahko uresničili v desetih letih. "Tranzistorje že lahko naredimo tako majhne, ​​da lahko prodrejo v kožo. Lahko se razpršijo kot črnilo, nato pa pošljejo signale našemu živčnemu sistemu in tako manipulirajo z občutki, občutijo sončno toploto in hladen vetrič na plaži na Maldivih ali hladen marmor Tadž Mahala," je Pearson povedal za BBC.

Še pred tem, trdi, da bi se lahko širše začele uporabljati kontaktne leče z razširjeno resničnostjo (AR), ki bi z uporabo obstoječe tehnologije fizičnim prostorom dale različne digitalne lastnosti, na primer spreminjanje dnevnih sob v bare. Nekateri raziskovalci se ukvarjajo z vse bolj impresivnimi funkcijami NR, vključno s haptičnimi oblekami, ki bi z izboljšanimi senzoričnimi izkušnjami lahko videoposnetke Amazonije ali Antarktike naredile bolj realistične. Pravi napredek pa napoveduje v petdesetih letih. Verjame, da bomo do takrat lahko svoj um prenesli v kibernetski prostor s pomočjo nanodelcev, povezanih z našimi sinapsami, in tako omogočili, da naši možgani "naselijo" novo vrsto popolnoma funkcionalnih humanoidnih robotov, ki nas učinkovito preoblikujejo v nadljudi. "Lahko se boste prijavili v Veliki Britaniji in izbrali svojega robota v Avstraliji, se nastanili v njegovem telesu in naredili vse, kar človek lahko, in še več, razmišljali hitreje in imeli večji spomin, tako da bodo spomini na potovanje trajali dlje," pravi Pearson. Zdi se, da imajo človeški možgani mehanizem, podoben NR, ki nam omogoča podoživljanje namišljenih izkušenj. Del budnega življenja preživimo v razmišljanju ali o preteklosti ali o prihodnosti in ne posvečamo pozornosti sedanjemu svetu okoli nas. Ko smo vključeni v takšna miselna potepanja, možgani procesirajo in ovrednotijo ​​duševne podobe po istih živčnih poteh, ki jih uporabljajo za sprejemanje dražljajev iz resničnega sveta. Tako lahko namišljena preteklost ali prihodnost vzbuja čustva in občutke, podobne tistim, ko se odzivamo na vsakdanje življenje.

Dobro je tudi za zdravje

NR lahko vzbudi iste občutke. Virtualni svetovi uporabljajo senzorično stimulacijo in žive slike za ustvarjanje pristnih izkušenj. Potopitev v ta okolja lahko privede do globljega razumevanja kraja ali dogodka kot samo branje o njem ali ogledovanje slik. Obstajajo dokazi, da lahko navidezna resničnost ustvari absorpcijo ali stanje pozornosti, ki vodi do občutka "prisotnosti" ali "biti tam". Na primer po turistični izkušnji Velikega koralnega grebena NR so udeleženci dejali, da čutijo sprostitev, podobno kot v resničnem življenju. NR-turizem bi lahko pripomogel tudi k izboljšanju zdravja, saj lahko dolg delovni čas povzroči tesnobo in depresijo. Raziskave kažejo, da bivanje na prostem spodbuja sprostitev, in kratki odmori z uporabo izkušenj NR lahko ponovijo ta učinek. A zgodba ima tudi drugo plat. Turisti niso domačini in niso poslovni potniki. Navadno so manj osredotočeni na potovanja in bolj na nove izkušnje in odkritja. "Tega ni mogoče ustvariti v navidezni resničnosti," pravi Erick Ramirez, filozof z univerze Santa Clara, ki študira NR. Prihodnost virtualnih potovanj primerja s klasičnim miselnim eksperimentom filozofa Roberta Nozicka in njegovega "izkustvenega stroja". V tem primeru je tehnologija tako napredna, da se lahko povežemo s strojem, ki ga bomo predhodno programirali, da bo ustvaril le prijetne izkušnje. Filozof verjame, da bi večina ljudi zavrnila takšno življenje, ker nas ne zanima samo ali večinoma užitek. Želimo, da ima naše življenje neko objektivno vrednost. Na primer nočemo se zadovoljiti samo z mislijo, da smo napisali dober roman, želimo napisati dober roman. Želimo, da je dosežek resničen in resnično želimo biti tisti, ki ga dosežemo. "Ne želimo samo delati nekaj, ampak želimo biti tisti, ki se odločamo, kaj bomo počeli. Na osnovni ravni navidezno potovanje ustvari nekdo drug in nam ga dostavi. Svet vidimo le do te mere, kot ga je uspelo zajeti in oblikovati nekomu drugemu," pravi Ramirez. Takšni vodeni ogledi so kot turistični aranžma, v katerem ima vodnik popoln nadzor nad turistom. In človekova potreba je raziskovati in tavati, biti radoveden in se ne premikati po ravni črti. Tega dela za zdaj NR ne more zadovoljiti.