Potrošniki 'brez meja': Najbolj potratni ZDA in Kanada, kaj pa Slovenija?

Poročilo, ki je preučevalo 25 držav, ugotavlja, da je povprečni ogljični odtis sodobnega življenjskega sloga sedemkrat višji od primernega, če želimo doseči pomembni podnebni cilj iz Pariškega sporazuma 1,5 stopinje Celzija. Najbogatejše države, med njimi ZDA, Avstralija in Kanada, imajo do 17-krat višji ogljični odtis, medtem ko v državah z nižjimi dohodki beležijo precej skromnejši ogljični odtis.

Raziskovalci so analizirali življenjski slog prebivalcev 25 držav in dobili celovito analizo ogljičnega odtisa, povezanega z življenjskim slogom. Danes je povprečni ogljični odtis našega življenjskega sloga tako v povprečju več kot sedemkrat višji, kot bi moral biti, če bi želeli doseči cilj 1,5 stopinje Celzija, ugotavlja novo poročilo berlinskega think-tanka Hot or Cool Institute.

Poročilo ilustrira, kako neenakosti med državami poganjajo podnebno krizo. Najvišji povprečni ogljični odtis življenjskega sloga je v Združenih državah Amerike, kjer so povprečne emisije zaradi življenjskega sloga kar sedemnajstkrat višje od emisij zaradi življenjskega sloga, potrebnih za življenjski slog, če želimo doseči cilje, določene s Pariškim sporazumom. Sledita Avstralija in Kanada, ki sta 12-krat oziroma 11-krat nad ciljem 1,5 C. Avtorji ugotavljajo, da se ta razlika odraža v neenakopravni odgovornosti za podnebno krizo, saj je najbogatejših 10 % svetovnega prebivalstva s svojimi naložbami in porabo odgovornih za približno 50 % emisij, ki segrevajo naše podnebje. Sledijo Južna Koreja, Italija, Nemčija, Portugalska, Estonija, Velika Britanija, Norveška, Finska, Francija.

Države z nižjimi dohodki, kot sta Nigerija in Kenija, so veliko bližje cilju, vendar predvsem zaradi omejenega dostopa do energije in blaga, ne pa zaradi zavestnih odločitev, ugotavlja poročilo.

Slovenija se je znašla na 14. mestu lestvice. Ogljični odtis Slovenije zaradi življenjskega sloga je 7-krat višji od cilja 1,5 C za leto 2035. Največ porabimo na račun osebnega prevoza in prehrane, ki predstavljata 63 % od 7,0 tCOe na osebo/leto. Na visokem podnebnem računu se tako znajde uporaba avtomobilov, meso in mlečni izdelki ter energija, ki temelji na fosilnih gorivih. Da bi bili cilji pariškega sporazuma dosegljivi, bi morali prebivalci Slovenije do leta 2035 emisije zmanjšati za kar 85 %, ugotavljajo avtorji poročila.

Ugotovitve so torej pretresljive. Da bi ostali na poti k uresničitvi ciljev Pariškega sporazuma, se morajo svetovne emisije zaradi življenjskega sloga do leta 2035 zmanjšati kar za 85 %. Za države z visokim dohodkom, kjer so ravni porabe bistveno višje, je ta številka še večja – 94 %.

Za uskladitev podnebnih ciljev s potrebami ljudi po dobrem počutju avtorji priporočajo pristop zadostnosti, kar opisujejo kot osredotočenost na zadovoljevanje človeških potreb brez presežkov in prekomerne potrošnje, poudarjajo v poročilu. Takšen pristop spodbuja premik od materializma k dobremu počutju in blaginji, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja ob hkratnem zmanjšanju splošne porabe virov, so zapisali avtorji poročila. "Preostali ogljični proračun je zdaj tako majhen, da se bodo odločevalci po vsem svetu soočili s težko izbiro, ali naj se osredotočijo na zadovoljevanje družbenih potreb ali na obravnavanje vplivov podnebnih sprememb," izpostavlja dr. Lewis Akenji, izvršni direktor Inštituta Hot or Cool in glavni avtor poročila. Podnebna in družbena kriza sta neločljivi, saj se naraščajoče emisije in vse večje neenakosti medsebojno krepijo, opozarja. 

Ker se okno za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 C vse bolj zapira, je smiselno in pravočasno ukrepanje bolj nujno kot kdaj koli prej, opozarjajo. "Vsak delček stopinje je pomemben. Trditev, da je prepozno, je zavajajoča in služi le tistim, ki si prizadevajo ohraniti onesnaževalni status quo. Spremembe življenjskega sloga, ki neposredno obravnavajo prekomerno porabo, lahko znatno zmanjšajo ogljični odtis življenjskega sloga na prebivalca," so prepričani raziskovalci.

Kaj torej svetujejo? Prehod na rastlinsko prehrano lahko zmanjša 1000–2500 kilogramov COe na osebo letno, odvisno od konteksta države. Izogibanje uporabi zasebnih avtomobilov v urbanih območjih, prehod na javni in aktivni prevoz ter preoblikovanje urbanističnega načrtovanja, da ljudje živijo bližje delu ali študiju, lahko prihrani več kot 1000 kilogramov COe na osebo letno, zlasti v državah, odvisnih od avtomobilov, izpostavljajo v študiji. Veliko rezerve je tudi pri gradnji: prenova stavb, uporaba pasivnih standardov, uporaba nizkoogljičnih materialov in prehod na čiste sisteme ogrevanja in hlajenja zmanjšujejo povpraševanje po energiji in emisije v velikem obsegu, so strnili.