Aplikacija za sporočanje Slack je med zagretimi 'startupovci' čez lužo pravi hit sicer že dobri dve leti, pot na pametne telefone in računalnike predvsem mladih podjetnikov in tehnoloških navdušencev pa si zdaj utira tudi na stari celini.
Poenostavitev komunikacije med zaposlenimi
Slack - najbolje opisano - združuje funkcije Facebookovega Messengerja in klasične elektronske pošte. Služi predvsem za poenostavitev komunikacije večje skupine uporabnikov, zato se jo največkrat uporablja v službene namene. Omogoča tudi shranjevanje in deljenje dokumentov, v osnovi pa deluje na principu več skupin oziroma zasebnih pogovorov.
Slackova programska oprema z združevanjem sporočil glede na vsebino, člane oziroma poljubno glede na interese vključenih, največkrat nadomešča elektronsko pošto. V prvi vrsti tako omogoča zmanjšanje poplave za uporabnika nepomembnih mailov in sporočil. V najožjem pogledu je njegovo delovanje v osnovi še najbolj podobno nekdanjemu IRC-u.
Aplikacija je v osnovnem paketu za uporabo brezplačna, na čedalje večjo priljubljenost pa kaže tudi preko deset milijonov uporabnikov v 150 državah, od tega jih tri milijone plačuje še za dodatne storitve. Med slednjimi so tudi multinacionalke in korporacije, denimo britanska banka HSBC in ameriški Ford.
Soustanovitelj Slacka Steward Butterfield, ki je razvil tudi fotografsko aplikacijo Flickr, pravi, da je Slack "revolucija v korporativnem komuniciranju".
A vse le ni tako rožnato. Uporabnike najbolj moti nepreglednost daljših pogovorov, brisanje starih pogovorov po doseženi določeni količini in neprestana obvestila o novih sporočilih. Slednja se sicer da izklopiti oziroma utišati.
Konkurira na čedalje bolj zasičenem trgu
A glede na čedalje več tehnoloških podjetij, ki ponujajo podobne aplikacije in vstopajo na trg, Slack - podobno kot velika tehnološka podjetja - nikoli ni ustvarjal dobička. Prihodki so v letu 2018 sicer zrasli za 80 odstotkov, a so hkrati izgube znašale 144 milijonov dolarjev (dobrih 127 milijonov evrov), poroča BBC. Vrednost leta 2009 ustanovljenega podjetja Slack Technologies, Inc. je bila lani sicer (glede na več kot milijardo dolarjev zbranih sredstev v zadnji rundi financiranja s strani vlagateljev) ocenjena na 7,1 milijarde dolarjev (dobrih šest milijard evrov).
Na to, da Slack konkurira na čedalje bolj zasičenem trgu, opozarjajo tudi številni analitiki. Neposredno konkurenco bi lahko predstavljal Microsoftov dodatek za uporabnike Office365, ki ponuja brezplačno aplikacijo za komunikacijo skupin.
Kljub temu pa je ameriška revija Forbes Slack, ki ga uporablja več kot pol milijona uporabnikov vsak dan, leta 2016 označila celo za poslovno aplikacijo z najhitrejšo rastjo v zgodovini.
Sinonim za tehnološko uspešnost zdaj v javno ponudbo delnic
Javno ponudbo delnic (angleško initial public offering - IPO) so sicer pri Slacku napovedali že septembra lani, a je ta kljub temu dobesedno zatresla Wall Street.
Podjetje se je sicer odločilo za nekoliko drugačno pot, s čimer se je učinkovito izognilo plačilu številnih borznih svetovalcev, ki bi podjetje pripeljali na trg.
Izbrali so neposredno kotacijo, kjer se z delnicamu trguje takoj, a to bi lahko povzročilo divje nihanje cene. Podjetje naj bi bilo zdaj sicer ocenjeno na približno 15 do 17 milijard dolarjev.
Slack je tako druga velika tehnološka družba, ki se je odločila za neposredno ponudbo, potem ko se je enake metode lani poslužila storitev Spotify. Njihova javna ponudba delnic na splošno velja za uspeh, kljub temu, da njihove delnice zdaj dosegajo približno 15 odstotkov manj kot je bila njihova prva cena.
Če bo podjetje uspešno, pa bi lahko to k javni ponudbi delnic spodbudilo tudi druge tehnološke velikane, denimo Airbnb.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.