Prvi doktorat znanosti na slovenskih tleh si je prislužila ženska

Univerza v Ljubljani je lani praznovala 100. obletnico. Na današnji dan pa obeležujemo 100. obletnico podelitve prvega doktorata znanosti na slovenskih univerzah. Univerza v Ljubljani je namreč 15. julija 1920 za doktorico filozofije promovirala Anko Mayer, poročeno Kansky, iz Loža pri Vipavi. Bila je ena prvih žensk, ki jim je uspelo premagati številne administrativne in ideološke ovire. 

S tem so se visokošolske ustanove v Sloveniji prvič pojavile tudi na zemljevidu institucij, ki podeljujejo najvišji izid javnoveljavnega izobraževanja, doktorat znanosti, ki pomeni vrh izobraževalne piramide. 

Med letoma 1914 in 1918 je na dunajski filozofski fakulteti študirala kemijo in fiziko. Za odhod na Dunaj je organizirala nabiranje in prodajo marelic iz domačega nasada, med vojno pa je na Dunaju krompir kuhala kar v laboratoriju. Po koncu prve svetovne vojne je univerza na Dunaju sprejela odlok, da morajo študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo. Študij si je plačala kar sama. 

Študij je nato nadaljevala na novi univerzi v Ljubljani, kjer je začela raziskovati kemijo škroba in nato zagovarjala doktorat z naslovom O učinkovanju formalina na škrob. Ne le, da je bila prva, ki je doktorirala na prvi slovenski univerzi, bila je tudi 72. ženska na svetu, ki je pridobila naziv doktorice znanosti. Po zagovoru doktorata je postala prva ženska, ki se je na novoustanovljeni univerzi akademsko zaposlila. 

Po doktoratu se je poročila z Evgenom Kanskym, profesorjem ljubljanske Medicinske fakultete, s katerim sta imela tri otroke – Alekseja, Evgena in Nušo. Skupaj s soprogom sta odprla podjetje – kemično tovarno. Prva v državi sta pričela z izdelovanjem zapletenih organskih spojin na bazi domačih surovin. Po drugi svetovni vojni je bila tovarna nacionalizirana, sama pa je poučevala kemijo na šoli. 

Mayerjeva pa ni prva Slovenka z doktoratom, pred njo so namreč v Pragi in na Dunaju doktorirale že Ana Jenko, Angela Piskernik, Milena Perušek in Melita Pivec. Zanimivo pa je tudi, da so v naslednjem desetletju na ljubljanski univerzi doktorirale še štiri ženske. 

Dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar je ob današnji obletnici potegnil nekaj zanimivih vzporednic tistega obdobja z današnjim. Promocijo je pred 100 leti zasenčil požig Narodnega doma v Trstu, prav tako pa je tudi v tistem času razsajala pandemija španske gripe. “Danes nas je združila zgodovina, naj nas v prihodnjih letih pogosteje združuje prihodnost,” je v uvodu virtualne okrogle mize ob stoletnici dejal Kuhar.  

Med prebivalci Slovenije 13.182 doktorjev znanosti

Natančne statistike, koliko Slovencev je v zgodovini doktoriralo, ni. Od osamosvojitve leta 1991, ko Statistični urad (Surs) natančno beleži podatke, pa je slovensko visoko šolstvo promoviralo skupno 11.576 doktorjev znanosti. V letošnjem študijskem letu (2019/20) je v doktorske študijske programe v Sloveniji vpisanih 3306 študentov.

Na začetku leta 2019 je v Sloveniji živelo 13.182 prebivalcev z doktoratom znanosti, kar je 0,6 odstotka celotnega prebivalstva, so sporočili iz Sursa.  V 207 občinah je prebival vsaj en doktor znanosti, v 18 občinah pa več kot 100. Ljubljana je občina, kjer prebiva daleč največ doktorjev znanosti – 5532 ali 42 odstotkov vseh doktorjev znanosti v Sloveniji. Sledi občina Maribor, kjer je lani živelo 1038 doktorjev znanosti. 

Po številu doktorjev znanosti na 100 prebivalcev, starih 15 let ali več, si občine sledijo takole: Ljubljana (2,2), Log–Dragomer (2), Trzin (1,9), Škofljica (1,3) in Brezovica (1,2).

Število doktorjev znanosti se v Sloveniji iz leta v leto povečuje.  V zadnjih petih letih se je število prebivalcev z doktoratom znanosti povečalo v povprečju za 585 na leto, je pa število doktorjev znanosti med prebivalci v starostni skupini od 25 do 34 let v zadnjih dveh letih upadlo. 

Lani dobili 477 novih doktorjev znanosti

Od osamosvojitve se je število promocij slovenskega visokega šolstva potrojilo. Lani smo namreč dobili 477 novih doktorjev znanosti, kar je trikrat več kot leta 1991, ko je doktoriralo 149 študentov. V letu 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, smo dobili 355 doktorjev znanosti, leta 2007, ko smo uvedli evro, pa 415. 

Nov mejnik je slovensko visoko šolstvo doseglo leta 2016, ko smo praznovali 25 let samostojnosti. Tistega leta smo namreč dobili 912 novih doktorjev znanosti, število, ki ga bomo težko še kdaj presegli. Leto 2016 je bilo namreč zadnje leto, v katerem je bilo študij še možno zaključiti po starih študijskih programih (ki so veljali pred uvedbo bolonjskega sistema). Takrat je to možnost izkoristilo 375 doktorskih študentov, ki so se izobraževali po predbolonjskih študijskih programih. 

Od uvedbe bolonjskega sistema je doktorsko izobraževanje po novem do leta 2019 zaključilo skupno 3476 študentov. 

Število novih doktorjev znanosti v Sloveniji je do leta 2016 postopoma rastlo, z letom 2017 pa je začelo upadati. Se pa delež tujih študentov med tistimi, ki doktorirajo pri nas, od leta 2012 povečuje. V zadnjih letih je njihov delež okoli 12 odstotkov. "V zadnjih desetih letih (2010–2019) je doktorsko izobraževanje v Sloveniji zaključilo 589 tujih doktorskih študentov, kar je skoraj desetina (9,7 odstotka) vseh novih doktorjev znanosti v zadnjih desetih letih (6053). V teh letih je bilo največ tujih doktorjev znanosti promoviranih v letu 2016, in sicer 81. V letu 2019 je v Sloveniji doktoriralo 59 tujih študentov, kar je bila osmina (12,4 odstotkov) vseh novih doktorjev znanosti v tem letu," so zapisali na Statističnem uradu. 

Po deležu oseb z doktorsko ali primerljivo izobrazbo (raven 8 po ISCED) se Slovenija uvršča v sam vrh med državami OECD. Med odraslimi, starimi od 25 do 64 let, je bilo v Sloveniji v letu 2018 takih 3,8 odstotka, medtem ko je imelo v državah OECD in EU–23 tovrstno izobrazbo v povprečju 1,1 odstotka 25- do 64-letnikov. "Pri tem je za razumevanje slovenskih podatkov ključno, da se v raven 8 po ISCED razvrščajo tudi vse osebe, ki so dosegle magisterij znanosti po prejšnjih (predbolonjskih) študijskih programih," opozarjajo na Surs. Teh je bilo v letu 2018 v Sloveniji v okviru ravni 8 po ISCED približno 63 odstotkov vseh oseb. Če prej omenjeni delež (3,8 odstotka) zmanjšamo za teh 63 odstotkov, ugotovimo, da ima v Sloveniji doktorat znanosti približno 1,4 odstotka odraslih, starih od 25 do 64 let, kar je primerljivo s povprečjem v državah OECD in EU-23.