Pred spolnim odnosom bi moški pojedli tabletko in tako preprečili zanositev?

Znanstveniki so na mišjih samcih izvedli eksperimentalno študijo, ki bi lahko pomembno vplivala na razvoj moške kontracepcije. Uro pred spolnim odnosom so mišim dali novo zdravilo in s tem preprečili zanositev. Učinki kontracepcije so nato izzveneli v manj kot enem dnevu.

Nova potencialna kontracepcija sicer še ni bila preizkušena na ljudeh in je še leta oddaljena od uveljavitve, a kljub temu kaže obetavne rezultate. A za zdaj moškim tako ostajata le dve možnosti učinkovitega preprečevanja zanositve: kondom ali vazektomija. 

"Za zdaj je celotno breme kontracepcije na ženskah," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala farmakološka raziskovalka pri Weill Cornell Medicine v ZDA in glavna avtorica študije Melanie Balbach, ki si na tem področju želi novih možnosti.

Spojina, ki začasno ustavi premikanje semenčic

Soavtor študije Jochen Buck je pojasnil, da je skupina raziskovalcev v eksperimentu ciljala na encim, imenovan topna adenilil ciklaza (sAC), ki deluje kot stikalo za vklop sperme. Če je torej ta encim izklopljen, se semenčice ne morejo več premikati, to pa se zgodi od pol ure do uro po zaužitju kontracepcije.

Čeprav je bila spojina v večini poskusov v telo vnesena z injekcijo, je študija pokazala, da se je mobilnost semenčic zmanjšala tudi pri peroralnem zaužitju (aplikaciji prek ustnega zaužitja). "Vsako drugo eksperimentalno hormonsko ali nehormonsko moško kontracepcijsko sredstvo je za zmanjšanje števila semenčic oz. onemogočenje oploditve jajčeca potrebovalo več tednov," je dodala Balbachova.

Spojina je bila 100-odstotno učinkovita pri preprečevanju nosečnosti v prvih dveh urah, v prvih treh urah pa je padla na 91 odstotkov, še kaže študija. Ker zaviralci sAC prenehajo delovati v nekaj urah, bi lahko moški kontracepcijo jemali tako pogosto, kot bi jo želeli. Tudi pri šesttedenskem neprekinjenem jemanju zdravil namreč niso zaznali negativnih učinkov na zdravje živali. To bi moškim omogočilo vsakodnevno odločanje o svoji plodnosti. 

Raziskovalci so med potekom študije ugotovili tudi, da je bilo paritveno vedenje mišjih samcev kljub zaužitju kontracepcijske spojine normalno, po 24 urah pa so se njihovi spermiji znova premikali normalno. Stranskih učinkov pri miših sicer niso opazili, so pa pretekle raziskave pokazale, da so imeli neplodni moški, ki so imeli trajno izključen topni encim adenilil ciklazo, večjo stopnjo ledvičnih kamnov. A Buck pravi, da pri jemanju tabletk encim ne bi bil trajno izključen, zaradi česar se te težave ne bi smele pojaviti.

Na tem področju so tako seveda potrebne nadaljnje študije, a če bodo klinična preizkušanja uspešna, raziskovalci upajo, da bo kontracepcija nekega dne pristala tudi na lekarniških policah. Prve poskuse na ljudeh si želijo izvesti v naslednjih treh letih, končni izdelek pa bi bil tako lahko dostopen tudi v roku osmih let, je dejal Buck.

Strokovnjakinja za kontracepcijo z britanske univerze Anglia Ruskin, ki ni bila vključena v raziskavo, je sicer skeptična, da bodo takšne tabletke tudi dejansko prišle na trg, saj da so bila številna podobna prizadevanja neuspešna. Je pa ob tem poudarila, da je velika prednost tabletk, če bodo te prestale vse teste, skoraj takojšnja učinkovitost, ki je ponudila tudi možnost, da spolnega partnerja vidimo pri jemanju kontracepcije.