Raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji JAMA, je analizirala podatke več kot 130.000 ljudi in spremljala njihove navade ter zdravstveno stanje skozi daljše časovno obdobje. Ugotovitve kažejo, da so imeli ljudje, ki so redno pili kavo ali čaj s kofeinom, nekoliko manjše tveganje za razvoj demence kot tisti, ki teh napitkov niso uživali oziroma so jih uživali redko.
Najizrazitejša povezava se je pokazala pri ljudeh, ki so dnevno popili približno dve do tri skodelice kave ali eno do dve skodelici čaja. V teh skupinah je bilo tveganje za razvoj demence v povprečju od 15 do 20 odstotkov nižje kot pri ljudeh, ki kave ali čaja skoraj niso pili.
Zanimivo je, da raziskovalci podobne povezave niso opazili pri brezkofeinski kavi. To bi lahko nakazovalo, da ima kofein določeno vlogo pri zaščiti možganov, vendar raziskava tega ne more potrditi.
Gre sicer za opazovalno študijo, kar pomeni, da so raziskovalci spremljali vedenje ljudi in iskali povezave med njihovimi navadami ter zdravstvenimi izidi. Takšne raziskave lahko pokažejo, da se dve stvari pojavljata skupaj, ne morejo pa dokazati, da ena povzroča drugo.
Z drugimi besedami: dejstvo, da ljubitelji kave redkeje zbolijo za demenco, še ne pomeni, da jih pred boleznijo ščiti prav kava.
Možno je, da imajo ljudje, ki redno pijejo kavo ali čaj, tudi druge skupne značilnosti. Morda so telesno bolj aktivni, imajo bolj urejen življenjski slog, boljšo socialno mrežo ali višjo stopnjo izobrazbe – vse to pa lahko vpliva na zdravje možganov.
Dodatno težavo predstavlja način zbiranja podatkov. Večina tovrstnih raziskav temelji na vprašalnikih, v katerih ljudje sami poročajo, kaj jedo in pijejo. Takšni podatki so pogosto nenatančni, saj se ljudje težko spomnijo vseh prehranskih navad ali pa jih ocenjujejo drugače, kot so v resnici.
Raziskovalci sicer skušajo te pomanjkljivosti upoštevati s statističnimi metodami, vendar vseh vplivov ni mogoče popolnoma izločiti.
Poleg tega so življenjski slog, kakovost spanja, stopnja stresa, telesna dejavnost in družabno življenje med seboj tesno povezani. Te dejavnike je zelo težko popolnoma ločiti in ugotoviti, kateri dejansko vpliva na tveganje za demenco.
Kaj kažejo druge raziskave?
Nova raziskava sicer ni osamljen primer. Že več let različne študije ugotavljajo, da je zmerno pitje kave povezano z ugodnejšimi zdravstvenimi kazalniki. Raziskovalci so v preteklosti poročali o povezavah z nižjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 ter nekoliko nižjo splošno smrtnost.
Podobni rezultati se občasno pojavljajo tudi pri raziskavah zdravja možganov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da so tudi te ugotovitve večinoma povezave in ne neposredni dokazi o zaščitnem učinku.
Nova študija tako ne pomeni, da bi morali ljudje začeti piti kavo izključno zaradi preprečevanja demence. Po drugi strani pa rezultati predstavljajo dodatno potrditev ugotovitev, da zmerno uživanje kave za večino zdravih odraslih ni škodljivo. Strokovnjaki običajno kot varno količino navajajo približno tri do štiri skodelice kave dnevno, seveda ob upoštevanju individualne občutljivosti na kofein.
Čeprav raziskava odpira zanimiva vprašanja o vplivu kofeina na možgane, znanstveniki poudarjajo, da najpomembnejši dejavniki za dolgoročno zdravje ostajajo precej bolj preprosti. Mednje sodijo redna telesna dejavnost, kakovosten spanec, uravnotežena prehrana, obvladovanje stresa, socialna vključenost in aktivno miselno življenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.