'Tehnologija predstavlja grožnjo razčlovečenja zdravstvene oskrbe'

Človek je prezapleten, da bi robot zamenjal zdravstveno osebje, je prepričan Ognjen Gajić, ugleden strokovnjak intenzivne medicine, pulmolog, profesor ter eden vodilnih raziskovalcev na področju umetne inteligence na Mayo kliniki. S strokovnjakom, sicer rojenim Sarajevčanom, smo se pogovarjali o tem, kaj bo prinesel tehnološki razvoj v medicini.

Kot pravi, je med največjimi izzivi na področju medicine v času tehnološke revolucije poplava podatkov. Nova tehnologija po eni strani olajša nekatere procese, postavljanje diagnoz in celo zdravljenje, po drugi strani pa zaradi velike količine podatkov, ki morajo biti ustrezno analizirani, predstavlja dodatno breme za zdravstveno osebje. Če ne bomo optimizirali teh procesov, bo časa za pogovor in obravnavo bolnikov še manj, opozarja strokovnjak. 

Kako bo videti medicina v prihodnosti v vse bolj visokotehnološki družbi, kjer umetna inteligenca počasi pronica v vse pore družbenega življenja?

Medicina kot "profesija zdravljenja" je unikatno človeška. Čeprav je pogosto zelo uporabna, pa računalniška tehnologija predstavlja grožnjo razčlovečenja zdravstvene oskrbe. Prav tako pa ta pogosto prispeva k izgorelosti zdravstvenih delavcev, saj so preobremenjeni z uporabniku neprijaznimi računalniškimi programi. Zato je ključno, da pomislimo na človeške faktorje in ergonomijo, da bomo lahko izkoriščali te inovacije z minimalnimi stranskimi učinki.

Prihodnost medicine bo vsekakor zaznamovala tudi uporaba umetne inteligence. Kaj so po vašem mnenju njene prednosti in pomanjkljivosti v medicini?

Do zdaj se je umetna inteligenca pokazala za uporabno pri slikovni analizi, kot je denimo prepoznavanje patologije na mrežnici ali koži, in vsekakor pri določenih radioloških vzorcih. Kakor koli že, človeške bolezni so sestavljene iz kompleksnih prepletov med biološkimi, okoljskimi, psihološkimi, družbenimi in celo duševnimi vidiki. Te interakcije so dinamične in jih ne moremo napovedovati zgolj na podlagi podatkov. Da bi preprečili neželene posledice, je nujno, da se umetna inteligenca regulira enako strogo kot nove naprave in zdravila.

Pa bo po vašem mnenju umetna inteligenca postala nepogrešljiva v zdravniški službi?

To je odvisno od tega, kako definiramo "umetno inteligenco". Če govorimo strogo o strojnem učenju algoritmov, ki so uporabni pri prepoznavanju govora in obraza, je vpliv do neke mere omejen. V širšem smislu pa je "izboljšana človeška inteligenca" – s pomočjo enostavnega, uporabniku prijaznega dostopa do podatkov o pacientu, znanja in podpore pri sprejemanju odločitev – že postala nujna.

Klinika Mayo, na kateri ste zaposleni, je ena od vodilnih na številnih področjih, tudi pri uvajanju novih tehnologij v medicini. Nam lahko razkrijete, kaj se bo zelo realno v naslednjih letih spremenilo pri obravnavi pacientov? 

Najbolj neizbežna sprememba je vse pogostejša uporaba telemedicine. Če navedem primer: poleg tega, da skrbim za bolnike v enoti za intenzivno medicino na Mayo kliniki, s kolegi zagotavljamo tudi nadzor in strokovno podporo medicinskim sestram in zdravnikom v bolnišnicah, ki so od nas oddaljene na stotine kilometrov. Pred kratkim smo poročali o projektu tele-izobraževanja, ki je prispeval k neverjetni negi in boljšim izidom zdravljenja kritično bolnih pacientov v Bosni in Hercegovini.

Medicina se tudi v Sloveniji že zdaj vse bolj digitalizira – vse več podatkov je na računalnikih, ne več toliko na papirju. Kakšne so nevarnosti, da so tako občutljivi in zasebni podatki na omrežju, ki je pogosto lahko zelo ranljivo?

Nevarnosti za zaupne podatke so prisotne vsepovsod. Glavno težavo trenutno vidim v tem, da bi zdravstvene zavarovalnice zavrnile sklenitev zdravstvenega zavarovanja pacientom, pri katerih so tveganja za bolezni zelo visoka. Po drugi strani pa so upravni predpisi, ki so bili sprejeti za varovanje zaupnosti (denimo HIPPA v ZDA), verjetno storili več škode kot koristi z omejevanjem dostopa do podatkov v korist pacientov. Bolj pomembna težava pri elektronskih podatkih je, da so programi v trenutni obliki zelo neprijazni do uporabnikov in predvsem osredotočeni na podjetja/obračunavanje. Brskanje po elektronski kartoteki (EHR v ZDA) po nepotrebnem traja predolgo časa, pri tem se nalaga preveč informacij in pogosto ovira dobro zdravstveno oskrbo.

Dostop do zdravljenja je ena največjih težav po vsem svetu. Zdravstveni sistemi niso najbolj učinkoviti, imajo slabe delovne procese ter številne administrativne ovire.

Nekateri zdravniki, tudi kardiologi, v ZDA že vrsto let ne uporabljajo več stetoskopov. Bo res v naslednjih letih stetoskop postal zgodovina, saj ga bodo izpodrinile ultrazvočne naprave?

Na nek način je to res. Točkovni ročni ultrazvok je zelo učinkovita nova tehnologija, še posebej učinkovita pri obravnavi akutno bolnih ali poškodovanih bolnikov. V enotah intenzivne nege, kjer delam, je že skoraj zamenjal stetoskop. "Ritual" s stetoskopom se še vedno izvaja in za nekatera stanja (kot je sopenje pri astmi) je stetoskop še vedno dodana vrednost.

Ali bi lahko tehnologija povsem zamenjala zdravnike in drugo medicinsko osebje? Kateremu zdravstvenemu kadru bi se to lahko najprej zgodilo?

Upam, da se to ne bo zgodilo v času mojega življenja.