Prva obletnica potovanja Jamesa Webba in njegove najbolj čudovite fotografije

Z našim prostim očesom ne bi nikoli zaznali podrobnosti, ki nam jih s pomočjo svojih leč na Zemljo pošilja James Webb. S svojo zmogljivo tehnologijo namreč lahko Nasin teleskop potuje milijone svetlobnih let nazaj, preseže prostor in čas ter nas popelje do samega nastanka vesolja. 

Prve fotografije iz vesolja smo od našega najzmogljivejšega teleskopa prejeli 12. julija, na njih pa uvideli oddaljene galaksije, že davno izgorele zvezde ter atmosfere planetov izven našega sončnega sistema. 

Globlji pogled v Stebre stvarjenja

James Webb je naredil nov pogled na ikonične Stebre stvarjenja, ki jih leta 1995 prvič posnel Nasin vesoljski teleskop Hubble. Ta jih je nato v objektiv ujel še nekajkrat, a nobena izmed fotografij ni bila tako nazorna. 

Stebri so sestavljeni iz hladnega medzvezdnega plina in prahu. Na območju nastajajo nove zvezde, fotografija Jamesa Webba pa je zelo nazorna in ostra. Kot so ob izidu fotografij dejali Nasini znanstveniki, bodo te pripomogle pri razumevanju nastajanja zvezd. 

Ujel tisoč novih zvezd v meglici Tarantela

Septembra je svet ugledal novo fotografijo Webba, na njej pa zvezdno meglico z vzdevkom Tarantela. Takšno poimenovanje je dobila, ker so prejšnje fotografije meglice prikazovale njene prašne niti.

Meglica, drugače imenovana tudi Zvezdna porodnišnica 30 Doradus, je od Zemlje oddaljena 161,000 svetlobnih let, Webbova natančna leča pa je omogočila tudi pogled na več deset tisoč novih zvezd. 

Ikonični zajem Fantomske galaksije

Fotografija t. i. fantomske galaksije je nastala le zato, ker Webb lahko zajema daljše valovne dolžine svetlobe . Z zajemom pa znanstvenikom tudi omogoča, da natančno določijo starost zvezd. 

Na sliki fantomske galaksije se tako jasno vidijo gmote plina in prahu, pa tudi gosto kopico zvezd v njenem jedru. 

Prva slika planeta izven našega osončja

Nasa je v preteklem letu prav tako objavila prvo neposredno fotografijo planeta izven našega osončja. Webb pa je z njo znova pokazal podrobnosti, ki jih sateliti z Zemlje ne bi uspeli nikoli razkriti. Eksoplanet HIP 65426 b je plinasti velikan, ki je od šest- do dvajsetkrat težji od največjega planeta našega osončja Jupitra. Od Zemlje je oddaljen 355 svetlobnih let. 

Fotografiranje eksoplanetov je sicer izredno zahtevno, ker so oddaljene zvezde veliko svetlejše od planetov in jih zato prekrijejo.

Jupiter v novih barvah in z belo pego

Če smo že omenili največji planet v našem osončju, lahko spomnimo tudi na fotografijo Jupitra. A tokrat planet ne sije v znameniti rdečeoranžni barvi. Na Webbovi fotografiji prevladujeta bela in modra barva. Tudi znamenita Velika rdeča pega, ogromna anticiklonska nevihta, ki bi z lahkoto "požrla" Zemljo, je tu bela, podobno kot pas oblakov na Jupitrovem ekvatorju, kar je posledica odboja sončne svetlobe. 

Na objavljenih fotografijah so lepo opazni temni Jupitrovi prstani, luni Amalteja in Adrasteja, meglice in celo polarni sij na skrajnem severu in jugu planeta.

Trk dveh galaksij in spreminjajoča se Cartwheel

Ob fotografiranju galaksije Cartwheel, ki jo je sicer v svoj objektiv pred leti ujel tudi Nasin vesoljski teleskopom Hubble, pa je Webb odkril novo skrivnost vesolja – s pomočjo nove fotografije starodavne galaksije namreč lahko opazimo, da je ta čez leta spremenila barvo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Carthweel barvo spremenila zaradi trčenja z drugo galaksijo.

Webb sicer fotografira s pomočjo dveh instrumentov, in sicer njegove bližnje infrardeče kamere (NIRCam) ter srednjega infrardečega instrumeta (MRI). S skupnimi močmi obeh namreč Webb lahko vidi skozi prah in razkrije tudi tista svetlobna valovanja, ki jih v pogojih nam vidne svetlobe ni mogoče zaznati. 

V Webba, ki se je v vesolje podal na lanski božič, sta sicer Nasa in Esa skupaj vložili nekaj več kot 9,4 milijarde evrov. Poleg predstavljenih fotografij je teleskop na Zemljo poslal tudi druge zajeme daljnega in bližnjega vesolja. Znanstveniki sicer upajo, da bo v prihodnosti uvidel tudi t. i. zarjo vesolja oziroma nastajanje prvih zvezd in galaksij pred 13,7 milijarde let. Observatorij je od Zemlje oddaljen 1,6 milijona kilometrov.