Prvi avtomobil je po slovenskih cestah zapeljal prav na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano baron Anton Codelli, ki je vozilo znamke Benz Velo Confortable kupil na Dunaju pri podjetju Otterman. Vozilo je imelo le dve prestavi, bolj pa je spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil. Teža 'avtomobila' je znašala zgolj 360 kilogramov.
Naslednji dan so časopisi poročali, da je v Ljubljano prišel "čuden štirikolesnik brez vlečnih konj". Časopis Slovenski narod je zapisal, da je prvi avtomobil v Ljubljani sprožil pravo senzacijo. "Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je z njim pripeljal z Dunaja."
Ker so takrat veljali cestno-policijski predpis iz leta 1874, je moral Codelli voziti po levi strani ceste. Čeprav se je vozilo premikalo s hitrostjo zgolj okoli 20 km na uro, so se meščani avtomobila sprva bali. Ker je bil glasen in je plašil živino ter otroke, pa so ga na podeželju celo obmetavali s kamenjem in ga označili za "vražji voz".
Še 15 let po tem dogodku je bilo na Kranjskem le 60 avtomobilov. Codellijev avtomobil pa naj bi bil po nekaterih virih celo prvi, ki je pripeljal na Balkan.
Viri poročajo še, da se je na začetku leta 1899 Codelli s svojim avtomobilom podal na dolgo vožnjo v Nico, kjer je zaradi igralniške žilice (menda že med potjo) zaigral avtomobil, zato se je moral v Ljubljano vrniti z vlakom. Naslednje leto je baron kupil nov avtomobil, in sicer močnejšega znamke Daimler Viktoria.
Udeležil se je tudi prvih daljših dirk po srednjeevropskih cestah, tako da smo Slovenci s Codellijem dobili ne le prvega avtomobilista, temveč tudi prvega dirkača. Prav tako je bil velik ljubitelj motornih koles.
Vedno na preži za novo pustolovščino
"Codelli je bil pustolovec. Človek, ki je bil vedno na preži za novo pustolovščino, novim izumom in naslednjo veliko ljubeznijo," je o njem dejal režiser igrano-dokumentarnega filma Codelli, Miha Čelar.
Baron je leta 1910 izdelal ključni izum – radijski sprejemnik za brezžični sprejem časovnih signalov, ki je pomembno vplival na njegovo prihodnost. Tako je leta 1911 odpotoval za več let v Afriko, saj ga je nemško podjetje najelo, da v nemški koloniji Togo vzpostavi prvo brezžično povezavo med Afriko in Evropo, kar mu je seveda tudi uspelo.
Bil je izjemen inovator v strojništvu in elektrotehniki. Med svoje izume je vpisal motorno kosilnico, dizelski parnik, avtomobilsko svečko, imel pa je tudi zanesenjaške ideje, kot je bila okrogla televizija, ki jo je leta 1831 tudi patentiral. Imel je idejo o ogromnem zračnem plovilu, ki bi pristajalo in vzletalo v Mostah, sprejelo pa bi lahko celo 20.000 potnikov. Zasnoval je celo raketo.
V Ljubljani deluje tudi društvo ljubiteljev starodobnikov in klasičnih vozil z imenom Codelli, po njem se imenuje tudi ljubljanska soseska Kodeljevo in tamkajšnji grad Kodeljevo. Tam so baronu postavili tudi spomeniško ploščo.
Klub Codelli je bil ustanovljen leta 1990 v Ljubljani. Bil je prvi uradno registriran klub lastnikov in ljubiteljev starodobnikov v Sloveniji. Pred tem je deloval neuradno klub Veteran v Mariboru. Klub je bil tudi pobudnik povezovanja klubov starodobnikov v zvezo starodobnih vozil Slovenije (SVS). Organizirajo tudi tradicionalno prireditev Slovenija Classic Marathon, ki je bila izpeljana že 27-krat.
Več o razvoju avtomobilizma na Kranjskem pa v spodnjem posnetku Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.