Človeštvo na poti proti Luni: 'Srečno, Artemis 2'

Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila doslej že večkrat preložena, tik pred začetkom nove zgodovinske misije pa so se pojavile nove težave.

Nasa je najprej poročala o težavah na sistemu za prekinitev leta (sistem bi v primeru, da raketa skrene s poti, to uničil ter tako preprečil njeno trčenje na Zemljo), a so težavo uspeli hitro razrešiti.

Nekaj minut kasneje so poročali o še eni morebitni težavi - Nasa je namreč izmerila nekaj "neugodnih temperaturnih odčitkov" na bateriji sistema za prekinitev izstrelitve. Kasneje so pojasnili, da so inženirji zaznali višjo temperaturo od pričakovane, a da naj bi šlo za težavo z instrumenti, ki ne bo vplivala na izstrelitev.

Misija je tako dobila zeleno luč za polet ter s tem začetek vrnitve na Luno, kamor človeška noga ni stopila že več kot pol stoletja.

Direktorica izstrelitve pri Nasi Charlie Blackwell-Thompson je posadki namenila nekaj besed pred njihovim zgodovinskim poletom: "Reid, Victor, Christina in Jeremy, na tej zgodovinski misiji s seboj vzemite srce ekipe Artemis, drzen duh ameriškega ljudstva in naših partnerjev po vsem svetu ter upanje in sanje novih generacij. Srečno, Artemis 2. Gremo."

Raketa Space Launch System (SLS) je proti svojemu cilju poletela nekaj minut po predvidenem vzletu, za dvig z izstrelitvene ploščadi pa je potrebovala približno 10 sekund. V eni minuti je nato dosegla nadzvočno hitrost oziroma več kot 1235 kilometrov na uro.

Raketa SLS je za tem dosegla točko "Max-Q", s čimer se označuje trenutek največje obremenitve plovila. Ta se odvije, ko je raketa še vedno na relativno nizki višini, kjer je atmosfera še precej gosta.

Nekaj minut kasneje so odpadli raketni potisniki na trdo gorivo, pristali bodo v Atlantskem oceanu. Kmalu za tem je nastopil še en pomemben trenutek pri vzletu - izklop glavnega motorja.

Astronavti zdaj krožijo okoli Zemlje. Komunikacija bo dobra večji del misije oz. vse do šestega dne, ko bodo zašli za Luno. Takrat bo Nasa za krajši čas izgubila kontakt z njimi.

Na Luni sicer astronavti za zdaj še ne bodo pristali, je pa to prva človeška posadka po letu 1972, ki je poletela proti temu cilju. Naslednjih 10 dni bo četverica preživela zgolj v družbi drug drugega. In kdo so torej astronavti, ki pišejo novo vesoljsko zgodbo?

Med njimi je Christina Koch – prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Luni. Z njo so še Jeremy Hansen, pilot Victor Glover in vodja misije Reid Wiseman, ki bodo v naslednjih dneh obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.

S seboj so vesoljski odposlanci vzeli tudi nekaj osebnih predmetov. Glover je predan kristjan in učitelj verouka, zato je s seboj v vesolje vzel Biblijo.

Hansen ima s seboj štiri obeske, ki prikazujejo Luno. Ko jih je pred dvema letoma kupil, jih je podaril ženi in otrokom, zdaj pa so mu jih vrnili, da ga spremljajo na poti vrnitve človeštva proti Luni.

Izbira poveljnika Wisemana je medtem zelo preprosta - s seboj je vzel zgolj nekaj beležk in svinčnik. Želi si namreč zapisati svoje misli, medtem ko opazuje spektakularne razglede na Luno in Zemljo.

Sporočila, ki so jih napisali njeni najdražji, pa medtem varuje kovček specialistke misije Kocheve. Pravi, da bo imeti v rokah nekaj, kar je držala njena družina in si vzela čas za pisanje, imelo zanjo zelo poseben pomen, ko bo daleč od doma.

Raketa SLS je ena največjih in najzmogljivejših raket, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Visoka je kar 98 metrov oziroma skoraj toliko, kot Kip svobode skupaj s podstavkom. Tehnične ekipe so pred izstrelitvijo v njene rezervoarje natočile več kot 2,6 milijona litrov tekočega kisika in tekočega vodika.

Raketa SLS je bila izstreljena s ploščadi vesoljskega centra Kennedy, ki predstavlja tudi glavna ameriška vrata v vesolje. Prav od tam so se začele tudi zgodovinske misije Apollo. Artemis 2 tako torej ne predstavlja zgolj testnega poleta, temveč tudi obljubo, da se tokrat v vesolje vračamo z namenom, da tam tudi ostanemo.

Nova ogromna oranžno-bela raketa SLS je namreč zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponovne vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo sledila še misija Artemis 3, ki bo namenjena preizkusu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028.

Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars.

Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okoli Lune brez posadke z misijo Artemis 1.

Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in previsokimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem je pritiskala na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega projekta, navaja AFP.

Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.

Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.