Vodja muzeja Gaja Zornada je pojasnila, da so se za nov muzej odločili zaradi hitrih sprememb v družbi, ki je v današnjem času neprestano v stiku s tehnologijo. Ta ljudem lajša življenje, po drugi strani pa ga obrača na glavo. "Računalniški muzej je prostor za aktivno udejanjanje, zato pri nas poteka več različnih prostovoljskih programov, prek katerih se posamezniki po svojih zmožnostih lahko priključijo določenim muzejskim projektom, kakovostno preživijo čas in pridobivajo nove veščine," je dejala, ob tem pa izpostavila, da muzej ni namenjen zgolj računalničarjem, temveč vsem, ki jim je računalniška preteklost neznana. Z njim predstavljajo tudi podporno okolje za izobraževalne procese. "Šole z računalniškimi predmeti svoj pouk pri nas dopolnjujejo s praktičnimi izkušnjami. Tiste brez učiteljev računalništva pa z obiskom muzeja poskrbijo za zvedave učence in dijake," je še dejala. Nove prostore Računalniškega muzeja bodo sicer odprli v soboto.
Za odprtje razstave Kaj pa programje? so se osredotočili na manj obstojno plat računalništva, računalniške programe. Eden teh, ki bo del zbirke, je tudi slovenski internetni strežnik Stenar. Slednjega je Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) kupila leta 1991, da bi povezoval Slovenijo s svetom in omogočal svobodni pretok informacij. V Računalniškem muzeju bo kot del stalne zbirke na ogled javnosti, njegova vsebina pa na voljo bodočim raziskovalcem preteklosti. "Ponosni smo, da nam zaupajo tako pomemben kos digitalne dediščine," je poudarila Zornada. "Stenar je najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki, pridružil se bo drugim prelomnim računalnikom, ki so nadzorovali naš pospeševalnik delcev, merili jedro nuklearke in načrtovali predor Karavanke."
Veselja, da je Stenar našel nov dom, ni skrival niti direktor Arnesa Marko Bonač. "Izjemno nas veseli, da smo ob 30-letnici Arnesa našemu Stenarju, ki je med osamosvojitvijo in v devetdesetih letih predstavljal dostop do interneta in informacij za praktično vsakogar od nas, našli nov dom, v katerem bo spominjal na pionirske čase. Verjamemo, da bo v Računalniškem muzeju nove generacije, tako kot tiste prve, še naprej navduševal nad računalništvom in tehnologijo."
"Naj poudarim, da nas res veseli, da smo ravno ob 30-letnici Arnesa našemu Stenarju, ki je v 90. letih predstavljal dostop do interneta in tudi informacij za večino od nas, našli nov dom, v katerem bo spominjal na tiste pionirske čase," pa je dejal Goran Medenjak iz Arnesa.
Zbirka, ki zlagoma raste že 18 let, danes vsebuje že več kot 1500 predmetov. "Mislim, da lahko udobno rečemo, da je to ena večjih zbirk v tem delu Evrope," je dejal vodja muzejske zbirke Boštjan Špetič. Zbirka obsega od računalniške do programske opreme in zelo obširne knjižnice s področja računalništva, ki jih knjižnice dandanes sicer zavračajo. V zbirki imajo nekaj tudi zelo redkih kosov. Med njimi je prvi znanstveni žepni kalkulator HP35 in prvi prenosni računalnik Instituta Jožef Stefan. Poleg tega vsebuje tudi nekaj zanimivih kosov slovenske dediščine, kot je ročno pretipkana digitalna kopija dela Franceta Prešerna iz leta 1978. "Brez programske opreme je računalnik le kup železa in plastike, zato v muzeju poleg strojne opreme zbiramo tudi programje, izvorno kodo in celo spletna mesta posebnega pomena," je povedal Špetič, ki je tudi ambasador softverske dediščine UNESCO.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.