Onesnaženje zaradi fosilnih goriv povzroči eno od petih smrti

V novi študiji po navedbah britanskega Guardiana ocenjujejo, da so fosilna goriva leta 2018 povzročila smrt 8,7 milijona ljudi. Kurjenje fosilnih goriv je krivo za skoraj tretjino smrti v vzhodni Aziji, vključno s Kitajsko. V Evropi in ZDA je delež več kot 10-odstoten, v Južni Ameriki in Afriki pa precej nižji.

"Pogosto govorimo o nevarnosti izgorevanja fosilnih goriv v smislu ogljikovega dioksida in podnebnih sprememb, spregledamo pa potencialne učinke na zdravje," je poročilo komentiral eden od avtorjev študij Joel Schwartz z bostonske univerze Harvard. Potencialno obvarovanje milijonov življenj bi moralo po njegovi oceni predstavljati močno dodatno spodbudo za odločevalce, da bi ti zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in pohitrili premik v smeri zelene energije.

Po svetu onesnaženost zraka skrajša življenje za povprečno dve leti, so pokazale predhodne raziskave. Najslabše jo odnesejo Azijci, saj je življenje zaradi slabe kakovosti zraka na Kitajskem krajše za 4,1 leta, v Indiji za 3,9 leta, v Pakistanu pa za 3,8 leta. V nekaterih regijah teh držav je učinek še dvakrat tolikšen.

V Evropi je zaradi slabega zraka življenjska doba povprečno skrajšana za osem mesecev.

Nova raziskava sicer skorajda podvaja dosedanje ocene smrti zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo fosilna goriva. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnaženost zraka, vključno s tisto v notranjih prostorih, letno ubije sedem milijonov ljudi. Od tega WHO 4,2 milijona smrti pripisuje zunanjemu onesnaženju. Je pa do približno enakih rezultatov kot raziskovalci sedaj nedavno prišla tudi študija Globalno breme bolezni.

Obe študiji svoje ocene ustvarjata na podlagi satelitskih podatkov in opazovanja površja, s čimer določita koncentracijo najmanjših delcev onesnaževanja, PM 2,5.

V primerjavi z drugimi razlogi prezgodnjih smrti onesnaženost zraka vsako leto terja 19-krat več življenj kot malarija, devetkrat več kot HIV oz. AIDS ter trikrat več kot alkohol.