Razstreliti Arktiko, izsušiti Sredozemlje ali ustvariti drugo Luno?

Danes se vse več razprav vrti okoli geoinženiringa – tehnoloških posegov, s katerimi bi človeštvo umetno ohladilo Zemljo in omililo podnebne spremembe. Med predlogi so posvetljevanje oblakov, vbrizgavanje žveplovih delcev v ozračje in celo postavitev vesoljskih ogledal, ki bi odbijala del Sončeve svetlobe.

Kaj pa včasih? Kot v knjigi A Brief History of Climate Folly opozarja avstralski klimatolog Tim Flannery, so ljudje že desetletja – včasih povsem resno – predlagali projekte, ki bi korenito spremenili podnebje Zemlje. Nekateri so bili tehnično skoraj nepredstavljivi, drugi pa bi lahko povzročili nepopravljive posledice, piše Guardian. 

Eden najbolj znanih projektov se je rodil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Nemški inženir Hermann Sörgel je predlagal gradnjo velikanskega jezu čez Gibraltarsko ožino. Z njim bi znižali gladino Sredozemskega morja za približno 200 metrov.

Po njegovih izračunih bi tako nastale ogromne površine nove rodovitne zemlje, Evropa in Afrika pa bi dobili skoraj neomejene količine hidroelektrične energije.

Projekt, poimenovan Atlantropa, je imel številne podpornike in zanj so celo izdelovali tehnične načrte. Kritiki so opozarjali, da bi izginila pristanišča in mesta, kot so Benetke, Sörgel pa je odgovarjal, da bodo za to našli "posebne rešitve".

Čeprav nikoli ni bil uresničen, je ideja preživela celo drugo svetovno vojno in dokončno zamrla šele v šestdesetih letih.

V Sovjetski zvezi so menili, da je njihova država prehladna. Inženir P. M. Borisov je zato predlagal gradnjo jezu čez Beringovo ožino, s katerim bi spremenili oceanske tokove, stopili arktični led in dvignili temperaturo planeta za nekaj stopinj.

Drugi sovjetski znanstveniki so predlagali še drznejšo rešitev – izkop več tisoč kvadratnih kilometrov morskega dna, da bi spremenili tokove v Arktiki.

Takšne zamisli so bile del Stalinovega programa "preoblikovanja narave", s katerim je želel Sovjetsko zvezo narediti bolj rodovitno in prijazno za življenje.

Po razvoju jedrskega orožja se je pojavilo novo obdobje tehnološkega optimizma. Ameriški meteorolog Harry Wexler je menil, da bi deset skrbno odvrženih vodikovih bomb zadostovalo za uničenje arktične ledene odeje in občutno segrevanje planeta.

Sovjetska zveza je šla še korak dlje. Jedrsko orožje je dejansko uporabila pri poskusu preusmeritve rek. Eksplozije naj bi izkopale nov kanal, vendar so tri atomske bombe ustvarile le približno 700 metrov dolžine, območje pa je postalo radioaktivno, zato so projekt opustili.

Eden redkih projektov, ki je dejansko zaživel, je bil ruski projekt Znamja v devetdesetih letih. Cilj je bil v vesolje poslati velika zložljiva ogledala, ki bi sončno svetlobo odbijala na sever Rusije in podaljšala dnevno svetlobo.

Prvi satelit je res ustvaril približno pet kilometrov velik svetlobni snop na Zemlji. Nadaljnji razvoj pa je ustavila kombinacija tehničnih težav in gospodarske krize po razpadu Sovjetske zveze.

Morda najbolj nenavadna ideja prihaja iz Avstralije. Laurie Hogan je leta 1979 predlagal gradnjo umetne gorske verige, dolge 2000 kilometrov, visoke štiri kilometre in široke deset kilometrov.

Nova gorovja naj bi spremenila padavinske vzorce, ozelenila notranjost Avstralije ter omogočila nastanek 49 novih mest in kar 180.000 ribogojnic.

Ko knjiga ni naletela na navdušenje, je Hogan celo ustanovil politično stranko, ki je idejo vključila v volilni program.

Izračuni so pokazali, da bi bilo treba premakniti več kamnin, kot jih je človeštvo premaknilo v vsej svoji zgodovini.

Čeprav se danes takšne zamisli zdijo skoraj znanstvena fantastika, se geoinženiring znova vrača v ospredje razprav.

Ker se globalno segrevanje stopnjuje hitreje od zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, nekateri znanstveniki menijo, da bo človeštvo prej ali slej prisiljeno poseči tudi po tehnoloških rešitvah za ohlajanje planeta.

Njihovi nasprotniki pa opozarjajo, da bo to strel v koleno, saj da bi lahko poseganje v zapletene podnebne procese povzročilo nepredvidljive posledice, ki jih ne bo mogoče ustaviti.