EEA v danes objavljenem poročilu o stanju okolja poudarja, da podnebne spremembe in degradacija okolja neposredno ogrožajo konkurenčnost Evrope, ki temelji na naravnih virih.
Ključ za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 je v boljšem upravljanju prsti, vode in drugih virov. "Zaščita naravnih virov, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter zmanjšanje onesnaženja bo okrepilo odpornost ključnih družbenih funkcij, ki so odvisne od narave, kot so prehranska varnost, zagotavljanje pitne vode in protipoplavna zaščita," so v sporočilu navedli v EEA.
Poročilo poziva k hitrejši uveljavitvi ukrepov, ki so že dogovorjeni v okviru evropskega zelenega dogovora, kar bi bilo tudi v skladu s prioritetami kompasa za konkurenčnost, ki so inovacije, dekarbonizacija in varnost.
"Ne moremo si privoščiti, da bi zmanjšali svoje podnebne, okoljske in trajnostne ambicije. Poročilo, ki ga je soustvarilo 38 držav, temelji na znanstvenih dognanjih in kaže, zakaj moramo ukrepati. V EU imamo politike, orodja in znanje za doseganje trajnostnih ciljev," je dejala izvršna direktorica EK Leena Ylä-Mononen.
Poročilo je močan opomnik, da mora Evropa ostati na svoji poti ter še povečati podnebne in okoljske ambicije, je dodala izvršna podpredsednica EEA za čist, pravičen in konkurenčen prehod Teresa Ribera. "Nedavni ekstremni vremenski dogodki kažejo, kako krhki postaneta blaginja in varnost ob degradirani naravi in okrepljenih učinkih podnebnih sprememb," je dodala.
Manjšanje biotske raznovrstnosti
EEA med drugim ugotavlja, da se biotska raznovrstnost zmanjšuje tako v kopenskih kot sladkovodnih in morskih ekosistemih, in sicer zaradi netrajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, predvsem v prehranskih sistemih. Pričakuje, da se bo slabšanje biodiverzitete nadaljevalo in da cilji do leta 2030 ne bodo doseženi.
Podobno so pod velikim pritiskom vodni viri, s pomanjkanjem vode se sooča tretjina evropskega prebivalstva in ozemlja. Ključni za zagotavljanje odpornosti na tem področju bodo ohranjanje vodnih ekosistemov, zaščita porečij in omogočanje obnavljanja podtalnice.
Glede podnebnih sprememb poročilo opozarja, da se Evropa med vsemi celinami najhitreje segreva. Hitre podnebne spremembe ogrožajo varnost, javno zdravje, ekosisteme, infrastrukturo in gospodarstvo. Vedno pogostejše in intenzivnejše s podnebjem povezane naravne nesreče ter tudi vedenje, da se bo podnebje kljub ambicioznemu ukrepanju EU za blažitev posledic še naprej spreminjalo, poudarjajo potrebo po tem, da se evropska družba in gospodarstvo prilagodita.
"Le z obnavljanjem naravnega okolja v Evropi bo mogoče zagotoviti konkurenčno gospodarstvo in visoko kakovost življenja za evropske državljane," poudarja EEA.
Slovenija: kakovost vode in zraka boljša, temperatura se dvignuje hitreje od povprečja
Poročilo ločeno obravnava tudi stanje v 38 državah. Za Slovenijo med drugim ugotavlja, da se je kakovost vode in zraka izboljšala, opaziti je pozitivne trende pri revitalizaciji degradiranih območij, intenzivnost kmetijstva je zmerna, delež območij Natura 2000 (37,5 odstotka) in gozdnih površin (59 odstotkov) je med najvišjimi v Evropi. Gorenje fosilnih goriv v energetskem sektorju in cestnem prometu povzroča skoraj 60 odstotkov emisij toplogrednih plinov.
Medtem ko so se emisije v energetskem sektorju zmanjšale, so se v cestnem prometu povečale, opozarja. Ugotavlja, da sta glavni oviri za uporabo javnega prevoza slaba dostopnost in časovna neučinkovitost.
Temperatura v Sloveniji se zvišuje hitreje od svetovnega povprečja. Pri padavinah se trendi spreminjajo, obstajajo pa velike regionalne razlike; najbolj zaskrbljujoče so poletne razmere, ko lahko pomanjkanje padavin in višje temperature povzročajo suše, pozimi pa lahko obilnejše padavine povzročajo več poplav, ugotavlja.
Zavedanje Slovencev glede podnebnih sprememb je visoko, ugotavlja poročilo. Nastalo je več inovativnih pobud v gospodarstvu, izobraževanju in civilni družbi, uvedenih je nekaj učinkovitih trajnostnih praks pri potrošnji.
Viden je napredek na področju digitalizacije, navaja poročilo in pri tem izpostavlja evropsko sofinanciran projekt Life NarcIS, v okviru katerega je bil vzpostavljen nacionalni informacijski sistem za hitrejši in enostavnejši dostop do različnih podatkov za potrebe varstva narave.
Za podnebni zakon, ki je bil v času nastajanja poročila še v pripravi, EEA pričakuje, da bo zagotovil celovit okvir za učinkovito uveljavitev podnebnih politik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.