Ribe, izpostavljene drogam, so plavale dlje in bolj intenzivno

Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Current Biology, kaže, da lahko že zelo majhne količine teh snovi vplivajo na vedenje živali. Raziskovalci so spremljali losose, ki so bili izpostavljeni sledem kokaina in njegovih razgradnih produktov – v koncentracijah, ki so primerljive s tistimi, ki jih danes najdemo v okolju.

Rezultati so bili jasni. Ribe, ki so bile izpostavljene tem snovem, so plavale dlje in bolj intenzivno kot druge. V nekaterih primerih tudi do 14 kilometrov več. To na prvi pogled morda ne zveni dramatično, a v naravi pomeni precejšnjo spremembo.

Več gibanja pomeni večjo porabo energije. To pomeni, da morajo ribe poiskati več hrane, hkrati pa so zaradi večje aktivnosti tudi bolj izpostavljene plenilcem. Spremeni se njihov naravni vzorec vedenja – in s tem njihova možnost preživetja.

Ključno vprašanje pa je, kako te snovi sploh pridejo v vodo. Odgovor je v naših odpadnih vodah. Čistilne naprave so učinkovite pri odstranjevanju bakterij in večjih delcev, ne zmorejo pa popolnoma filtrirati mikroskopskih kemičnih spojin, kot so ostanki zdravil ali drog.

Ko taka voda pride v reke in jezera, te snovi ostanejo v okolju. Sčasoma postanejo del ekosistema in vplivajo na organizme, ki tam živijo.

Podobne raziskave kažejo, da to ni osamljen primer. Različni farmacevtski ostanki lahko vplivajo na vedenje številnih živalskih vrst. Ne gre za nenadne pogine ali vidne katastrofe, ampak za tihe spremembe – v načinu gibanja, prehranjevanja ali odzivanja na nevarnost.

To pa odpira še eno vprašanje: kaj pa človek?

Tudi v pitni vodi so že zaznali sledi teh snovi. Res je, koncentracije so zelo nizke, pogosto skoraj zanemarljive. Po trenutnih podatkih neposredne nevarnosti za zdravje ni.

A znanstveniki opozarjajo na t. i. "cocktail efekt". Posamezna snov morda ni problematična, vprašanje pa je, kakšen vpliv ima dolgotrajna izpostavljenost mešanici različnih snovi – zdravil, hormonov, pesticidov in drog.

To področje še ni dovolj raziskano, zato jasnih odgovorov ni. Toda voda, ki jo pijemo, ni več samo naravni vir, ampak tudi odraz sodobnega načina življenja. Kar uporabljamo, zaužijemo ali odvržemo, se na koncu vrača nazaj v okolje.