'Rizzfluencerji', ki snemajo ženske, tarča tudi otroci: omejitve pametnih očal

Mlada ženska v kopalkah sedi ob reki Alster v Hamburgu in uživa na soncu. Pristopi moški, ki jo začne ogovarjati. Pove ji, da je pritegnila njegovo pozornost, in jo vpraša po imenu. Na videz povsem običajno srečanje dveh neznancev. Toda pogovor ima še tretjega, nevidnega udeleženca: kamero, skrito v okvirju moških očal.

Ženska ne ve, da jo moški snema. Še manj, da bo posnetek njunega pogovora končal na TikToku, kjer si ga bo ogledalo na tisoče ljudi. Za obstoj videoposnetka izve šele, ko nanj povsem po naključju naleti tudi sama.

Zahteva njegovo odstranitev in izvirni posnetek je izbrisan. Toda primer razkriva precej širši problem: tehnologija, ki je bila še pred nekaj leti videti kot znanstvena fantastika, danes omogoča snemanje ljudi, ne da bi ti sploh opazili, da so pred kamero.

Pametna očala z vgrajenimi kamerami in mikrofoni so postala dovolj neopazna, da jih je težko razlikovati od običajnih korekcijskih ali sončnih očal. Njihova uporaba se širi, z njo pa tudi možnosti zlorab.

Posebej občutljivo je vprašanje njihove uporabe v šolah, kjer so med potencialno prizadetimi tudi mladoletniki.

V Nemčiji zato zahtevajo njihovo prepoved v šolah, v Augsburgu pa so že sprejeli omejitve uporabe v občinskih ustanovah.

Pametna očala pač niso več zgolj tehnološka zanimivost za navdušence nad novimi napravami. Na nemškem trgu so modeli z možnostjo fotografiranja, snemanja videoposnetkov in zvoka prisotni že več let, njihova ponudba pa se hitro širi.

Preprostejši modeli so po navedbah nemških medijev na voljo že za približno 150 evrov. Dražje različice poleg kamere in mikrofonov vključujejo še funkcije umetne inteligence, glasovno upravljanje in prikazovanje informacij neposredno pred uporabnikovimi očmi.

Pri nekaterih modelih lahko umetna inteligenca denimo prevaja besedilo, prevod pa se uporabniku prikazuje na zaslonu, vgrajenem v steklo očal.

Eden najbolj prepoznavnih primerov so pametna očala Ray-Ban Meta, ki jih razvijata podjetji Meta in EssilorLuxottica.

Očala imajo ob aktiviranju snemanja svetlobni indikator, ki naj bi okolico opozarjal na uporabo kamere. Toda ta zaščita ima očitno pomanjkljivost: lučko je mogoče fizično prekriti. Tako lahko oseba snema dogajanje pred seboj, medtem ko drugi sploh ne vedo, da kamera deluje.

Pri tem ne gre samo za fotografiranje. Posnetki lahko zajamejo zasebne pogovore, obraze otrok, občutljive situacije ali trenutke, ki jih posameznik nikoli ne bi želel deliti z javnostjo.

In ko se takšen posnetek enkrat znajde na spletu, je njegov nadaljnji nadzor bistveno težji. Tudi če je izvirnik izbrisan, so ga drugi uporabniki morda že shranili ali delili naprej.

Prav zaradi takšnih tveganj je Bavarsko združenje gimnazijskih učiteljev (BPV) pozvalo k prepovedi pametnih očal v šolah. Predsednik združenja Michael Schwägerl opozarja, da nevarnost skrivnega snemanja sicer ni nova, vendar je z razvojem tehnologije dobila povsem nove razsežnosti.

Po njegovem mnenju naprave, ki omogočajo neopazno snemanje, nimajo mesta v šolskem okolju. "Takšna pametna očala načeloma nimajo kaj iskati v šolah. Šola mora biti varen prostor za vse," je poudaril.

Zaskrbljenost učiteljev ni povezana zgolj z možnostjo, da bi učenci med poukom snemali učitelje ali sošolce.

Pametna očala odpirajo tudi vprašanja preverjanja znanja. Naprave z vgrajeno umetno inteligenco lahko uporabniku omogočajo pridobivanje informacij, ne da bi moral pogledati na telefon ali računalnik. To pomeni, da je njihovo uporabo pri preizkusih znanja precej težje odkriti.

Pri pametnih očalih je pomembno še eno vprašanje, ki ga običajne razprave o zasebnosti pogosto spregledajo: že sama možnost snemanja lahko vpliva na vedenje ljudi. Na dunajski šoli so se po poročanju avstrijskega ORF nekateri učenci zaradi strahu pred snemanjem celo izogibali predstavitvam pred razredom. Bavarsko združenje učiteljev opozarja na podobno nevarnost. Učenci se lahko začnejo izogibati postavljanju vprašanj, sodelovanju pri pouku ali izražanju lastnega mnenja, če jih skrbi, da bi njihov odgovor ali napako nekdo posnel in objavil na spletu. Schwägerl opozarja, da bi morala biti šola prostor, kjer lahko otroci brez strahu preizkušajo svoje znanje, delajo napake in se iz njih učijo.

Kako zapleteno je lahko vprašanje omejevanja uporabe pametnih očal, kaže primer z Dunaja. Tam je učenec v šoli uporabljal pametna očala in jih kljub nasprotovanju učiteljev ni želel sneti. Imel je zdravniško potrdilo, po katerem naj bi mu očala zaradi motnje pozornosti pomagala pri vsakodnevnem šolskem delu.

Toda učitelji in sošolci so se bali, da jih učenec snema in da bi lahko posnetke uporabil za njihovo javno izpostavljanje ali poniževanje. Šola je uporabo očal prepovedala. Spor se je nato stopnjeval, učenec je bil štirikrat začasno izključen od pouka, junija pa ga je dunajska izobraževalna uprava izključila iz šole. Njegovi starši so odločitev izpodbijali na sodišču in uspeli. Avstrijsko zvezno upravno sodišče je presodilo, da zgolj občutek nelagodja oziroma bojazen pred morebitnim snemanjem ne zadostuje za takšen ukrep. V postopku namreč niso dokazali, da bi učenec kogarkoli dejansko snemal.

Medtem ko na Bavarskem razpravljajo o širši prepovedi, so v Augsburgu že sprejeli konkretne ukrepe. Na pobudo mestne svetnice Margarete Heinrich iz CSU so se politične skupine CSU, SPD/ÖDP/Volt in Svobodnih volivcev zavzele za prepoved uporabe pametnih očal s snemalnimi funkcijami v občinskih šolah, bazenih in športnih objektih.

Pravila so razširili tudi na fotografiranje ter zvočno in video snemanje v posebej občutljivih prostorih, kot so garderobe, prhe in sanitarije. V ta namen so prilagodili hišne rede in pravila uporabe občinskih ustanov, poroča nemški Merkur.

Medtem je prav danes, 28. oktobra, je avstrijski državni sekretar za digitalizacijo Alexander Pröll predstavil predlog tristopenjske ureditve uporabe pametnih očal.

Predlog predvideva prepoved njihove uporabe v posebej občutljivih prostorih, med drugim v šolah, vrtcih, garderobah, sanitarijah, na bazenih ter v nekaterih državnih ustanovah.

V gledališčih, kinematografih in na predstavah bi bilo prepovedano snemanje, v običajnih javnih prostorih pa bi moralo biti delovanje kamere jasno prepoznavno. To bi bilo mogoče zagotoviti denimo z dovolj vidno opozorilno lučko, ki je uporabnik ne bi mogel izključiti. "V garderobi, na stranišču, v šoli in vrtcu očala s kamerami nimajo kaj iskati. Na ulici pa da, vendar le, če je snemanje prepoznavno," je poudaril Pröll.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr je že pred tem napovedal preučitev zakonskih sprememb, s katerimi bi šolam omogočili učinkovitejše omejevanje uporabe pametnih očal. Povod je bil prav že omenjen spor na dunajski šoli.

Zaskrbljenost zaradi pametnih očal ni omejena na šole. Na družbenih omrežjih se je razširil tudi pojav tako imenovanih rizzfluencerjev. Izraz izhaja iz angleške besede charisma, ki označuje osebni šarm oziroma sposobnost privabljanja pozornosti.

Gre za ustvarjalce spletnih vsebin, ki pristopajo k neznankam, jih ogovarjajo in poskušajo z njimi flirtati, pogovore pa snemajo ter objavljajo na družbenih omrežjih.

Gledalci nato ocenjujejo njihov nastop, način spogledovanja in odzive žensk. Te pa pogosto sploh ne vedo, da so bile posnete, kaj šele, da bodo njihovi obrazi in pogovori postali spletna vsebina.

Še posebej problematično postane, ko se posnetki uporabljajo za posmehovanje, ocenjevanje videza ali poniževanje posameznika.

Nemčija pri omejevanju pametnih očal ni osamljena. V avstralski zvezni državi Zahodna Avstralija so oktobra prepovedali njihovo uporabo v vseh javnih šolah, prepoved pa velja za učence, zaposlene, starše in obiskovalce. Podobno ureditev so sprejeli tudi v Viktoriji, kjer bo začela veljati januarja prihodnje leto. 

V norveški prestolnici Oslo so očala s kamerami v šolah prepovedali že avgusta, norveška vlada pa pripravlja še širšo začasno prepoved njihove uporabe v občutljivih in nekaterih javnih prostorih. 

Omejitve veljajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer so pametna očala prepovedali na sodiščih zvezne države New York, in v Angliji ter Walesu, kjer jih ni dovoljeno uporabljati na sodiščih.