Da bi robota z umetno inteligenco naučili posega, so ameriški strokovnjaki okoli 16 ur posnetih operacij in 16.000 gibov strnili v 17 korakov. "Imamo strokovnjake, ki operirajo in to tudi snemajo, obenem pa beležijo, kako se robot premika. Tako se naš sistem uči, glede na določen kader oziroma to, kar robot vidi, kakšna je naslednja prava poteza," je pojasnil profesor na oddelku za strojništvo na Univerzi Johnsa Hopkinsa Axel Krieger.
Robot je tako pod vodstvom umetne inteligence žolčnik uspešno ločil od jeter mrtvega prašiča in postopek je, čeprav je bil počasnejši od pravih kirurgov, osemkrat ponovil s 100-odstotno natančnostjo. Zmedlo ga ni niti rdeče barvilo, ki naj bi predstavljalo kri, ko so raziskovalci njegove roke namerno postavili v napačen začetni položaj, pa se je robot celo sam popravil. "Pričakujemo manjše napake, zato v naš učni nabor dodajamo podatke, da se napake odpravijo," je dejal profesor.
Nedvomno gre za preboj, a ob tem se je treba zavedati, da zdravljenje bolnikov ni zgolj rezanje, je tudi diagnostika, priprava na operacijo, njeno načrtovanje, pa pravi abdominalni kirurg na UKC Ljubljana Miha Petrič. "Operacije se izvajajo na živih organizmih, ne na mrtvem modelu, kjer je veliko nekih spremenljivk. Vprašanje torej, kako se bo ta dotični model izkazal v nekem živem scenariju," je izpostavil.
Lahko se pojavijo tudi nepričakovani zapleti, ki jih lahko kirurgi s svojimi izkušnjami prepoznajo vnaprej in preprečijo. "Z nekimi izkušnjami, ki jih pridobivamo, lahko že na podlagi videza oziroma občutka spreminjamo tudi sam potek operacije oziroma končni cilj," meni Petrič. Vse pa bo sicer odvisno, kako inteligentna bo ta umetna inteligenca. Razvoj je eksponenten, je dodal.
Kdaj bi lahko operirali ljudi?
In kdaj bi torej lahko tako zdravili ljudi? Petrič ocenjuje, da bodo kirurgi za vsakdanje delo potrebni še vsaj pet ali deset let.
Vodja ameriške znanstvene ekipe Krieger sicer pravi, da cilj takšnih operacij ni zamenjati kirurgov, ampak jih razbremeniti: "Da jim ne bi bilo treba opravljati vseh korakov lastnoročno, ampak bi pri tem lahko spremljali robota in posredovali, če bi bilo treba."
Poseg pa je sicer vključeval številne tehnike, ki jih je mogoče uporabiti tudi pri drugih vrstah operacij. "Na primer pri odstranjevanju tumorjev. Naučili smo se prijemanja, rezanja, striženja," je dodal.
Petrič ob tem opominja še na številne pravno-formalne pomisleke: "Kdo bo odgovarjal? Kdo bo izdal soglasje za operacijo? Kdo bo bolniku konec koncev razložil, kaj se bo naredilo in kaj se lahko zgodi?" Je pa vsak napredek in vsaka pomoč, tudi umetne inteligence, ki privede do uspešnejšega zdravljenja bolnikov, dobrodošla, je še zaključil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.