Robot postal tekmec: Ace preseneča športnike

Napredek umetne inteligence omogoča robotu z loparjem, da včasih premaga tudi človeka, poroča AP News. Robot po imenu Ace se je namreč preizkusil tudi proti profesionalnim športnikom in se izkazal kot dober nasprotnik. V dvobojih s štirimi visoko usposobljenimi igralci je Ace po navedbah Sonyja decembra premagal vse razen enega. Med tistimi, ki so tekmovali proti njemu, sta bila tudi japonska profesionalna igralca Minami Ando in Kakeru Sone.

Drug vrhunski igralec, Kinjiro Nakamura, ki je nastopil na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992, je raziskovalcem po opazovanju igre Acea dejal, da "nihče drug ne bi bil sposoben tega narediti".

Ima sicer nekatere zmogljivosti, ki jih ljudje nimamo, kot so devet kamer, razporejenih okoli igrišča za namizni tenis, in izjemna sposobnost sledenja žogici. Robot se je igre naučil s pomočjo metode umetne inteligence, znane kot učenje s krepitvijo (reinforcement learning).

"Robota ni mogoče ročno programirati za igranje namiznega tenisa. Igrati se mora naučiti iz izkušenj," je dejal raziskovalec Sonyja AI Peter Dürr, soavtor študije, objavljene v sredo v znanstveni reviji Nature.

Na sedežu podjetja Sony v Tokiu so za namen izvedbe poskusov zgradili dvorano za namizni tenis, ki ustreza olimpijskim standardom, da bi profesionalnim in drugim visoko usposobljenim športnikom omogočili enakovredne pogoje v dvoboju z robotom. In nekateri športniki so priznali, da jih je Ace zelo presenetil s svojo spretnostjo.

Na Sonyju pravijo, da je to "prvič, da je robot dosegel raven človeške, strokovne igre v široko igranem tekmovalnem športu v fizičnem svetu, kar predstavlja dolgoletni mejnik za raziskave umetne inteligence in robotike."

Po meri izdelani robot ima osem sklepov, ki usmerjajo njegove gibe oziroma stopnje svobode, kar mu omogoča, da pravilno postavi lopar, izvede udarce in hitro reagira na nasprotnikove izmenjave žog.

"Hitrost je danes res ena temeljnih težav v robotiki, še posebej v scenarijih ali okoljih, ki niso fiksna," je v intervjuju za AP povedal Michael Spranger, predsednik Sony AI.

"Vidimo veliko robotov v tovarnah, ki so zelo, zelo hitri," je dejal Spranger. "Toda vedno znova izvajajo enako gibanje. S to tehnologijo pa pokažemo, da je dejansko mogoče robote naučiti, da so zelo prilagodljivi, tekmovalni in hitri v negotovih okoljih, ki se nenehno spreminjajo."

Takšna tehnologija bi po njegovem mnenju lahko predstavljala tudi vlogo v proizvodnji in drugih industrijah. 

Spranger je dejal, da je pomembno, da raziskovalci robotu ne dajejo prevelike in nepoštene prednosti ter da njegovo hitrost, doseg rok in zmogljivosti približajo izkušenemu športniku, ki trenira vsaj 20 ur na teden. Robot igra po uradnih pravilih namiznega tenisa na igrišču običajne velikosti.

"Zelo enostavno je narediti nadčloveškega robota za namizni tenis," je pojasnil Spranger. "Narediš stroj, ki žogico vsrka in jo izstreli veliko hitreje, kot jo človek lahko vrne. A to ni cilj. Cilj je doseči določeno primerljivost, določeno stopnjo poštenosti do človeka ter zmagovati na ravni umetne inteligence, torej pri odločanju, taktiki in do neke mere tudi spretnosti."

To pomeni, da "robot ne more zmagati zgolj s tem, da udari žogico hitreje, kot bi to lahko kdajkoli storil človek, temveč mora zmagati z dejanskim igranjem igre."

Raziskovalci umetne inteligence že dolgo uporabljajo namizne igre, kot je šah, da bi preverili njihovo zmogljivost. A prenos umetne inteligence iz simuliranih okolij v fizični svet že dolgo velja za zlati standard pri razvoju robotov.

Sicer pa Sony ni prvi, ki se je poigral z možnostjo robota za namizni tenis. John Billingsley je leta 1983 pomagal utreti pot takšnim poskusom v članku z naslovom "Robot Ping-Pong". V zadnjem času se je s tem športom ukvarjala tudi Googlova enota za raziskave umetne inteligence DeepMind.

Čeprav je dosežek impresiven, je Billingsley dejal, da Sonyjeve zmogljivosti računalniškega vida in zaznavanja gibanja človeku skoraj ne dajejo možnosti za zmago.