"Na neki točki sem se s ChatGPT-jem pogovarjal osemkrat na dan. O svojih težavah. Nisem se mogel več odklopiti. To je bila nevarna pot," svojo izkušnjo opisuje 23-letni Paisley iz Manchestra.
Po koncu šolanja se je zaposlil v službi, kjer je delal od doma. Leta pandemije, zaprtja in izolacije so pustila posledice, poroča BBC. "Izgubil sem sposobnost socializacije. Nisem več vedel, kako govoriti z ljudmi," pravi. Pogovor z umetno inteligenco se mu je zdel lažji.
Najbolj osamljena generacija
Generacija Z, mladi, rojeni med letoma 1997 in 2012, velja za prvo generacijo digitalnih domorodcev. A prav ta stalna digitalna povezanost ne pomeni nujno tudi pristnih odnosov.
Britanski statistični urad je ugotovil, da se kar 33 odstotkov mladih, starih med 16 in 29 let, počuti osamljene pogosto, ves čas ali vsaj del časa. Zaradi pomanjkanja stikov in občutka nerazumljenosti se mnogi obračajo k umetni inteligenci po nasvete, tolažbo ali celo družbo.
Raziskava mladinske organizacije Onside, izvedena v sodelovanju z YouGovom na vzorcu več kot 5.000 mladih v Angliji, je pokazala, da 39 odstotkov mladih med 11. in 18. letom uporablja klepetalne robote prav zaradi občutka osamljenosti. V severozahodni Angliji je ta delež 38 odstotkov, kar 21 odstotkov mladih pa pravi, da jim je lažje govoriti z umetno inteligenco kot z resničnim človekom.
"Upal sem, da bo moj prijatelj"
Paisley je svojo zgodbo delil v dokumentarnem filmu Generation Lonely, ki ga je posnel 22-letni dokumentarist Sam Tullen iz Liverpoola. Ta pravi, da gre za veliko širši pojav.
V pogovorih z mladimi je opazil, da umetno inteligenco uporabljajo za iste stvari, kot bi jih sicer vprašali prijatelja: kaj naj oblečejo, kaj naj naredijo čez dan, ali so ravnali prav.
A večina sogovornikov je ugotovila, da to dolgoročno ne deluje. Na to opozarjajo tudi strokovnjaki.
Vodja mladinske organizacije Empower Youth Zones Adam Farricker poudarja, da umetna inteligenca ne more nadomestiti vloge zaupanja vrednega odraslega. "Chatboti so hitri in vedno dostopni, kar je za izolirane mlade zelo privlačno. A veliko mladih resnično verjame, da so informacije, ki jih dobijo od teh orodij, vedno pravilne – in to nas skrbi," pravi.
Ne sogovornik, ogledalo
Antropologinja in raziskovalka zaupanja v umetno inteligenco dr. Jennifer Cearns z Univerze v Manchestru opozarja še na drug problem: umetna inteligenca uporabniku ne nasprotuje.
"Chatboti so prijazni, potrpežljivi in nikoli slabe volje. A zelo redko postavijo mejo ali rečejo s tem se ne strinjam'. V bistvu uporabniku vračajo tisto, kar mislijo, da želi slišati – kot ogledalo," pojasnjuje.
To je po njenem mnenju lahko nevarno predvsem pri mladostnikih, ki še razvijajo kritično mišljenje. "Skrbi me generacija, ki odrašča v pogovorih z umetno inteligenco, ki ne nasprotuje škodljivim praksam, kot so sovražni govor, mizoginija ali druge oblike nasilja."
Starši ne razumejo več sveta mladih
Mnogi mladi, s katerimi je govoril Tullen, so povedali, da imajo občutek, da jih odrasli, predvsem starši, ne razumejo. "Rečejo jim, pojdi ven, druži se, tako kot smo se mi. A ne razumejo, kako zelo drugačen je svet danes," pravi.
Generacija Z se tako znajde ujeta med digitalno dostopnostjo in globoko osamljenostjo. Umetna inteligenca ponuja hiter odgovor, a ne more ponuditi tistega, kar mladi najbolj potrebujejo – resničnega odnosa, meje, empatije in občutka, da jih nekdo resnično sliši, opozarjajo strokovnjaki, ki zaenkrat nimajo jasnega odgovora, kaj storiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.