S sateliti bodo iz vesolja spremljali nasedle kite

Znanstveniki, ki razvijajo tehnike štetja kitov iz vesolja, pravijo, da je bil do zdaj največji množični pogin nasedlih kitov verjetno podcenjen. Leta 2015 so na oddaljenih plažah v Patagoniji v Čilu opazili kadavre 343 kitov, vendar je bilo štetje narejeno iz letal in čolnov več tednov po tem, ko so kiti poginili. S pomočjo satelitskih posnetkov visoke ločljivosti so naredili analizo območja in opazili veliko več kadavrov kot prvotno, poroča BBC.

Natančno število je težko določiti, ampak na vzorčni fotografiji, ki so jo pregledali raziskovalci, so našteli skoraj še enkrat toliko kadavrov. Objekta, tudi če je velik kot kit, ni lahko videti več sto kilometrov iz vesolja, vendar mednarodna ekipa verjame, da bo s sposobnostjo sodobnih satelitov to postala enostavna naloga. Spremljanje kitov iz vesolja bi tako lahko postalo močno orodje za ocenjevanje stanja v okolju.

"Tehnologija se iz dneva v dan izboljšuje," je povedal Carlos Olavarria iz Centra za napredne študije v Čilu. "V tej raziskavi smo uporabili fotografije ločljivosti 50 cm, vendar lahko sateliti zdaj vidijo 30 cm. V prihodnosti bi radi fotografije analizirali avtomatsko, ne ročno, in prepričan sem, da bo to postalo mogoče, če se več ljudi vključi v reševanje problema," je pojasnil.

Zakaj je tako veliko število kitov nasedlo na plaži leta 2015, ni jasno. Eden od razlogov za negotovost je, da so raziskovalci na prizorišče prišli zelo pozno in niso mogli opraviti testov za ugotovitev vzroka. To je bilo deloma zato, ker so kiti nasedli na zelo redko poseljenem in težko dostopnem območju osrednje Patagonije, imenovanem zaliv Penas. Ta ima več fjordov, kanalov in otokov, pogin kitov pa so opazili po naključju, ko je nepovezana odprava naletela na kadavre. To je bilo mesec dni po dogodku, ko so trupla kitov že začela razpadati. Kljub temu so preiskave ekipe pokazale, da so se kiti verjetno zastrupili z zaužitjem strupenih alg.

Letala in čolni, ki so preiskovali zaliv Penas, so prešteli več kot 340 poginulih kitov, vendar so zaradi zapletenih geografskih značilnosti območja sklepali, da je kadavrov več. "Zračni posnetek velikega obsega je bil impresiven, vendar je mogoče, da so nekaj kadavrov nevihte odnesle nazaj na morje in jih zato niso šteli. Število 343 je bilo le najboljša ocena," je povedala strokovnjakinja za kite Jennifer Jackson.

Raziskovalci so nato uporabili satelitske posnetke visoke ločljivosti, s katerih je lahko opaziti predmete večje od 50 cm z višine 700 km. Skupina je pregledala dva arhivska posnetka zaliva od sredine marca 2015. Na enem so našteli malo manj kitov kot pri letalskih pregledih, na drugem pa jih je bilo bistveno več.

Če je iz vesolja lahko s serijo satelitov opaziti velike kite, bi znanstveniki lahko spremljali katero koli plažo na svetu, predvsem pa tiste oddaljene obale, kjer so nasedli kiti pogost pojav, npr. v Tasmaniji, na Novi Zelandiji, Falklandskih otokih in v južnoameriški Patagoniji.

A še lažje bi bilo, če bi lahko razvili sistem za samodejno odkrivanje. Skupina je to preizkusila tako, da je usposobila računalnik za iskanje spektralnega (lahkega) podpisa poginulega kita v zalivu Penas (barva se je spremenila v rožnato in oranžno, ko se je kadaver razkrojil). Vendar je bil ta pristop manj uspešen kot ročni pregled slik. Algoritmi se sicer izboljšujejo. "Načrtuje se veliko več satelitov z ločljivostjo 50 cm in 30 cm, tako da če bi lahko avtomatizirali sistem, bi lahko našli te nasedle kite skoraj takoj, ko se dogodek zgodi," je povedal strokovnjak za daljinsko zaznavanje Peter Fretwell.