S tehnologijo blockchain lahko nadomestimo večino nalog države

Kaj vse lahko naredimo z blockchainom in kako ga izkoriščate?

S primernimi ljudmi, na primeren način in s tehnologijo blockchain se lahko nadomesti številne državne naloge – od glasovanja do zdravstva. To vse omogoča blockchain in mi to izkoriščamo, zato da smo zgradili produkt, ki v osnovi izkorišča dve zadevi: tehnologijo blockchain in moč množice. Z združevanjem tega dobimo močno platformo za iskanje in prepoznavanje lažnih novic ali neprimerno vsebino na internetu. Če na pravilen način prek blockchaina lahko zagotavljaš, da se ljudje strinjajo z eno samo resnico, lahko to njihovo moč množice uporabiš na številne načine. Pravzaprav smo zgradili tehnologijo, ki jo lahko uporabljajo druga podjetja, predvsem tista, ki se z lažnimi novicami najbolj spopadajo.

Torej, recimo, imamo tisoč ljudi, ki ugotavljajo "resnico". Kje potem pomaga blockchain?

Prvič, ne predpostavljaš, da je ta množica ljudi pametna, in v resnici zahtevaš, da se vsak odloči po svoje.  Čim bolj je različna skupina ljudi in čim več različnih dostopov ima do informacij, bolj natančna je ta informacija. Mora pa biti relativna večina, da lahko rečemo, da je neka informacija resnična, in to mejo določi sam uporabnik naše tehnologije; lahko dve tretjini, polovico ... Določi tudi, kakšne so kazni in nagrajevanja za te ljudi, kar je še dodatna spodbuda, da poiščejo resnično informacijo. Naša tehnologija ponuja, da se tisti, ki so bili v manjšini, lahko pritožijo in se celoten postopek preverjanja informacije znova začne. V tem drugem glasovanju se mora zgraditi večja množica ljudi, ki bi lahko preglasovali množico iz prejšnjega glasovanja, drugače obvelja prva rešitev.

V medijih se stalno spoprijemamo z lažnimi novicami in njihovim preverjanjem, ki vzame ogromno časa. Kako bi nam to pomagalo?

Delamo z osnovno umetno inteligenco oziroma "strojnim učenjem", ki nam omogoča, da naredimo sistem priporočanja, da je neka zadeva lažna ali resnična, in to v sodelovanju z naročnikom, ki odredi, kako bi ta sistem sploh uporabljal. Tako da imaš možnost, da uporabiš nekaj tisoč ljudi, ki jih imaš na naši platformi, in jih enostavno vprašaš, ali je ta novica lažna ali resnična. To bi seveda lahko naredil sam, kot novinar, a bi ti vzelo neprimerno več časa, da bi dobil potrditev. Recimo, lahko plačaš človeka 10 centov za neko preverjanje, dobiš množico 20 ljudi in že bi lahko dobil potrditev ali zavrnitev neke informacije.

Kje najdemo te množice?

Kakor sem že omenil, lahko uporabiš naš sistem, lahko pa ga narediš sam, na primer znotraj podjetja. Samo zaposlenim dovoliš, da glasujejo, in oni imajo potem skozi ta sistem nagrajevanja in kaznovanja interes, da glasujejo pravilno. Pri vas bi lahko bilo več novinarjev v takšni skupini in bi potrjevali novice. Pomaga, kadar imate manj izkušene novinarje, nimate dovolj časa, saj več ljudi lažje potrdi ali zavrne neko informacijo. Prevečkrat se zgodi, da se poroča o neresničnih zadevah, tudi pri svetovnih podjetjih. Prednost naše tehnologije je, da je to preverjanje hitro, zaščiteno z blockchainom, in nihče ne more goljufati.

Če je goljufanje nemogoče, bi se to lahko uporabljalo tudi za druge namene? Že leta poslušamo o volitvah in kako bi mlade spravili na volišča ...

Tehnologija blockchain je narejena tako, da ni mogoče ponarediti enote, saj je, med drugim, končno številko blokov. Je pa v primeru e-volitev malo drugače in bi bil potreben nekakšen hibridni model. Še vedno bi potrebovali nekakšen certifikat, kjer bi ti z biometričnimi podatki potrdili identiteto in nato bi enostavno naredili način, da se ta certifikat poveže s kriptodenarnico. Tehnologija za to že obstaja, tako da je tukaj bolj ovira na politični ravni, saj se politiki bojijo tistega, kar ne vedo. Obstajajo maksimalisti, ki so proti temu, ampak nič ni narobe, če bi lahko odšli na Tobačno (Upravna enota Ljubljana, op. a.) in potrdili našo kriptoidentiteto. To je najlažja rešitev in v poznejšem času jo večkrat uporabljamo za različne namene, saj bi identiteto obdržali za vedno.

Glede na to, da tehnologija obstaja, kaj pa kakšen primer e-identitet?

Imamo sisteme, kot je civic, ki skušajo narediti decentralizirano identiteto. Jaz naložim osebni dokument v njihov sistem, kjer je recimo tisoč ljudi, ki bi mojo identiteto potrdili. Več potrditev kot imam, bolj je trdna moja identiteta. Obstajajo tudi digitalna potrdila, ki jih uporabljamo za e-davke in druge državne sisteme, tukaj bi samo še manjkalo, da te identitete povežemo z blockchainom. Tehnologija obstaja, je delno že v uporabi, in je samo zaradi nerazumevanja politikov nismo že uvedli. Verjetno smo v takšnem ciklu razvoja teh tehnologij, ki so se pojavile prehitro, te potem vzbujajo nezaupanje in znanje ni še dovolj razširjeno. Zdaj smo približno tam, kjer je bil internet leta 1992. Ta preskok se bo zgodil po mojem mnenju v manj kot 10 letih.