Znanost in tehnologija

Samo Gabrovec: Na 24ur.com gledam kot na svojega otroka, ki pa ima v resnici tri očete

Ljubljana, 12. 02. 2019 11.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
0

Ob 20. obletnici 24ur.com je direktor Pop OnLine Samo Gabrovec za nas obujal spomine na svoje začetke na POP TV. Malce v šali sva ob koncu kratkega pogovora ugotovila, da je skupaj s še dvema programerjema ‘izdelal’ otroka, ki ga mi novinarji pridno ‘hranimo’, vi, naši zvesti bralci, pa spremljate njegov razvoj.

24ur.com je 10. februarja letos obeležil svojo 20. obletnico obstoja. Ob tem okroglem jubileju smo se pogovarjali z direktorjem POP OnLine Samom Gabrovcem.

Kot pravi, se je njegova kariera na POP TV začela leta 2001, ko ga je k sodelovanju povabil Matej Kurent, ki je bil takrat eden od direktorjev oddelka POP OnLine. Takrat sta bila poleg njega v ekipi še Vasja Zupan in Tanja Picek. POP TV je namreč želel razviti lasten CMS.

Gabrovec je na POP TV prišel leta 2001.
Gabrovec je na POP TV prišel leta 2001. FOTO: Aljoša Kravanja

"Spomnim se, ko sem prišel na POP TV na razgovor, so me posedli na ‘vroči stol’. Takrat so v hiši snemali oddajo Lepo je bili milijonar," pripoveduje Gabrovec. Za testno nalogo je dobil za sprogramirati TV spored, kar je naredil med prvomajskimi počitnicami in z izdelkom navdušil vodilne, da so mu zaupali še ostalo. Povezali so ga z drugima dvema programerjema – Markom Pavlišičem in Ratkom Rudičem, ki je še danes del ekipe in to, kot pravi Gabrovec, zelo pomemben del, saj je ves čas verjel v projekt in vztrajal v ekipi. Vsak od njih je programiral od doma, naloge so si razdelili, enkrat tedensko pa se srečevali na POP TV.

Je bil to zate največji projekt takrat?

“Seveda. Jaz sem bil povsem zelen. Pred tem sem imel le dva projekta. Prvi je bil Velenje.com, ki sva ga naredila s prijateljem in še danes deluje, drugi pa stran, ki je omogočala pisanje blogov, ki pa nikoli v resnici ni zaživela. Toliko izkušenj sem jaz takrat imel s programiranjem.”

Gabrovec pred dvajsetimi leti.
Gabrovec pred dvajsetimi leti. FOTO: 24ur.com

Ko si sprejel delo, so ti verjetno postavili nek rok za dokončanje?

“Naša ekipa si je razdelila delo. Cilj nam je bil spletna stran 24ur.com, torej se je bilo treba dogovoriti, kaj vse bo imela ta stran. Ko smo določili vse gradnike, smo šli korak za korakom. Razdelili smo si naloge, vsak je imel svoje delo in se držal rokov. Na sestankih smo vse skupaj predebatirali in postavljali roke, do kdaj bo nekaj končano. Zadeve so tekle precej gladko, tako da smo bili septembra 2001 že ‘live’. Uspelo nam je v razmeroma kratkem času.”

Ali ste takrat ideje iskali pri konkurenci oziroma kdo vam je bil referenca?

“Vodilni so takrat vedeli, kaj hočejo imeti. Mi programerji smo zgolj iskali tehnične rešitve. Smo pa bili zelo omejeni, imeli smo zgolj tri strežnike v hiši.”

Vasja Zupan pri prvih treh strežnikih 24ur.com.
Vasja Zupan pri prvih treh strežnikih 24ur.com. FOTO: 24ur.com

Prva stran 24ur.com je bila na Microsoftovi tehnologiji - windows. Potem je bilo krajše obdobje, ko se je uvajala Applova tehnologija, ki se ni izkazala za najbolj uspešno. Gabrovec se spominja, da je imel Zupan k sreči posluh za nove tehnologije. Tako je sprejel njegov predlog, da programirajo v php-ju na linux strežnikih.

“Takrat v resnih podjetjih niso uporabljali linux strežnikov kot jih sedaj. Zdaj je vse drugače. Vprašal me je, ali bo to delalo in sem mu zagotovil, da bo, pa čeprav takšnega velikega projekta še nisem naredil. Sem pa verjel, da nam bo uspelo.”

Se je kmalu pokazalo, da bodo trije strežniki premalo?

“Ne. Tako dobro smo to naredili, da je kar lep čas delovalo. Tudi teroristični napad 11. septembra 2001 smo preživeli, ko si vsi ostali bili ’dol’, kar je bila naša prelomnica glede zvestih uporabnikov. Mislim, da smo bili kar eno leto zgolj na treh strežnikih. Pozneje pa je bilo vedno več vsebine in obiska, kar je zahtevalo razširitev."

Počasi so se začeli širiti, še posebej, ker se je močno razširila tudi vsebina 24ur.com. Si si na začetku kdaj mislil, da bo ta stran postala tako velika in tako uspešna?

“Niti ne. Ko sem kot študent programiral od doma, sem z veseljem delal, ker mi je bilo zanimivo, poslušali so me in sprejeli moje ideje. Nisem pa razmišljal, kam bo to šlo.”

Matej Kurent je bil leta 2001 direktor POP OnLine oddelka. "V vzdušju razcveta spleta smo hoteli spremeniti svet. Verjeli smo, da televizija ne bo edini kanal in da internet ponuja neskončno možnosti. Naš izziv ni bil samo prepričati bodoče bralce, ampak predvsem prepričati skeptike znotraj podjetja, da je tudi internet prihodnost in ne samo igračka hekerjev. Pravi krst pa je stran doživela 11.9.2001, ko smo v realnem času in brez problemov z dosegljivostjo strani servirali rekordno število obiskovalcev."

Si imel na začetku občutek, da si je POP TV spletno stran izbral bolj kot ‘nek dodatek’?

“Tudi mi programerji smo imeli na začetku tak občutek, a je bila v ozadju projekta res dobra vizija. To se je močno občutilo. Jasno pa je tudi bilo, da smo si naložili res velik zalogaj, ki pa smo mu bili kos. Ampak meni je bil to res izziv. Nisem se ukvarjal s statistiko, koliko ljudi to bere. Meni je bilo ključno, da stran dela, da smo jo uspešno in v tako kratkem času izdelali.”

Te je zamikalo kdaj, da bi šel drugam, morda v tujino?

“Ne. Ni me. Tudi znotraj matične družbe CME (lastniki Pro Plusa) so bile ponudbe, a sem vztrajal, da ostanem. POP TV me je vzel pod okrilje, mi dal dokaj proste roke za ustvarjanje in jaz sem temu zvest. Hitro je ta projekt zrasel, postal zelo pomembna zadeva. Nanj gledam kot na svojega otroka in ni mi vseeno, kaj se dogaja s 24ur.com. Zelo osebno sem povezan s to stranjo.”

Programiranje mu je bilo položeno v zibko. Njegova starša sta namreč oba programerja, v programerski posel pa ga je uvedel učenec, ki ga je njegova mama v srednji šoli učila programiranja.
Programiranje mu je bilo položeno v zibko. Njegova starša sta namreč oba programerja, v programerski posel pa ga je uvedel učenec, ki ga je njegova mama v srednji šoli učila programiranja. FOTO: Aljoša Kravanja

Kako vidiš (tehnološko) prihodnost 24ur.com?

“Stran, takšna, kot je sedaj, je zelo profesionalna. S to prenovo smo spremenili ne samo zunanjo podobo, pač pa zelo močno tudi njeno ‘ozadje’. Prej smo imeli monolitno aplikacijo, zdaj smo pa vse to razdrobili in razdelili na mikroservise – teh je trenutno okoli 280. Gre za sistem, ki je ‘self-healing’. To je bil zelo zahteven projekt, a je vrhunski in redko kdo ima takšno rešitev v Sloveniji tako zelo profesionalno urejeno, temu pa pritrjujejo tudi tuji strokovnjaki iz velikih podjetij, ki so prišli k nam. Največ dela je bilo prav s postavljanjem tega novega sistema in to je tista naša prava zmaga.”

Gabrovec pravi, da gre za 'self-healing' sistem.
Gabrovec pravi, da gre za 'self-healing' sistem. FOTO: POP TV

Morda lahko razkriješ, katere tehnološke novosti lahko naši bralci pričakujejo z nadaljnjim razvojem? Že imate kaj v načrtu?

"Najprej prenova vsej portalov na novo platformo. Prenovili smo že cekin.si, zadovoljna.si, moskisvet.com, vizita.si, dominvrt.si. Sledijo še voyo.si, okusno.je, bibaleze.si, spored.24ur.com in vreme.24ur.com. Skratka, dela nikoli ne zmanjka."

Kaj se novega obeta na Voyu?

"Zadnje čase delamo skoraj ekskluzivno na Voyo.si in obeta se prava tehnološka poslastica. Kmalu."

"Brez takšne ekipe, kot jo imamo, zagotovo ne bi bilo takšnih rezultatov," je prepričan Gabrovec.
"Brez takšne ekipe, kot jo imamo, zagotovo ne bi bilo takšnih rezultatov," je prepričan Gabrovec. FOTO: Aljoša Kravanja

Kako gledaš na ekipo programerjev, sistemskih tehnikov, s katerimi sodelujete? Iščete mlade kadre, takšne, kot si bil ti? Kakšen kader je na voljo v Sloveniji? Kaj pričakuješ od svoje ekipe?

"Brez takšne ekipe, kot jo imamo, zagotovo ne bi bilo takšnih rezultatov. Zelo težko je najti nekoga, ki ogromno zna, a nima službe. Včasih imam občutek, da smo valilnica dobrih kadrov, saj ljudje, ki so bili nekoč pri nas, danes delajo v velikih svetovno znanih družbah. Tudi za to gre velika zasluga Ratku Rudiču, ki je ves ta čas skupaj z mano verjel v projekt in vztrajal."

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10