Končno razkrit 'oče' bitcoina? 'Zardel je in se začel nelagodno prestavljati'

Ameriški časnik New York Times se je podal na zanimivo 'misijo' – razkriti, kdo v resnici stoji za najbolj znano kriptovaluto bitcoin. Po primerjavi zapisov trdijo, da so se njihove domneve potrdile: 'stvaritelj' bitcoina naj bi bil britanski računalničar in tudi ustanovitelj Blockstreama Adam Back. Kar pa sam zanika.

Članek v omenjenem časniku opisuje večletna prizadevanja za razkritje Satoshija Nakamota, skrivnostnega avtorja bitcoina, ki je postavil teoretične temelje vsem ostalim sodobnim digitalnim valutam. A Londončan Back vztraja, da ni on 'izmuzljivi' avtor.

"Tudi jaz ne vem, kdo je Satoshi. In mislim, da je to celo dobro za bitcoin – da se ga obravnava kot nov razred finančnih sredstev, matematično redko digitalno blago," je na družbenem omrežju X zapisal računalniški strokovnjak in podjetnik.

O Nakamotovi pravi identiteti se ugiba že leta. V prejšnjih poskusih, da bi ga razkrili, so se med drugim omenjali tudi Nick Szabo – 'samotarski' madžarsko-ameriški računalniški genij, razvijalec programske opreme Hal Finney in avstralski poslovnež Craig Wright, kar pa se je na koncu izkazalo za prevaro, piše Guardian.

Tokrat je sled raziskovalnega novinarja Johna Carreyrouja vodila k Backu, ki je bil v zgodnji devetdesetih letih član spletne anarhistične kriptografske skupnosti, imenovane Cypherpunks. Carreyrou je v 18-mesečni raziskavi s pomočjo podrobnega prečesavanja desetletja starih spletnih objav analiziral skupne značilnosti javnih zapisov Nakamote in Backa. In odkril več podobnosti: denimo skupne nišne interese in bežne komentarje v obliki sporočil "Boljši sem s kodami kot z besedami".

Primerjal je tudi časovnice – Back je nenadoma za nekaj let na spletnih forumih o kriptografiji povsem utihnil, ko se je pojavil Satoshi. Pri raziskovanju si je novinar pomagal tudi z umetno inteligenco in primerjal Backovo in Satoshijevo uporabo jezika.

Nato je Backa na konferenci o bitcoinu v Salvadorju soočil z izsledki. Kot opisuje Carreyrou, je Back ob njegovi predstavitvi dokazov močno zardel in se začel nelagodno prestavljati. Prav tako naj bi se med odgovarjanjem spozabil in pričel govoriti, kot da je resnično Satoshi. "S tem je odpravil vsakršen dvom, da sem 'dobil pravega," je zapisal Carreyrou.

Back medtem zatrjuje, da je bilo vse zgolj naključje. 'Dokazi', ki so ga privedli do tega sklepa, so "kombinacija naključij in podobnih fraz ljudi s podobnimi izkušnjami in interesi", je zapisal na X.

A vseh ni pripričal. Domer, znani trgovalec na kriptoborzi Polymarket, je na Backovo objavo odgovoril: "Po branju tega članka sklepam, da je 99-odstotna verjetnost, da si Satoshi. Znaki so tako očitni (izginotje je klasična napaka novinca)."

Spet drugi so manj prepričani. "Obstajajo nekateri indici, da je to on, vendar ni nobenega nedvoumnega dokaza," pravi profesor računalništva na University College v Londonu Stephen Murdoch. "Ni nemogoče, ampak še vedno bi stavil na Hala Finneyja," je dodal, še posebej, ker je bil Finney tisti, ki je od od Satoshija prejel prvo transakcijo bitcoinov. "Običajna praksa je, da sistem preizkusite tako, da si sami nekaj pošljete."

Jacky Mallett, docentka računalništva na Univerzi v Reykjaviku, medtem meni, da je bil Satoshi "skoraj zagotovo več kot ena oseba", pri čemer opozarja na posodobitve kode bitcoina, ki kažejo na več sodelujočih. "Mislim, da je za tem stala majhna skupina ljudi, ki so finančne strukture razumeli bolj, kot se jim pripisuje," pravi.

Back je sicer tudi lastnik podjetja, ki se ukvarja z upravljanjem bitcoinov, in ki je trenutno v postopku združitve z javno trgovalno družbo, ki jo je ustanovilo globalno podjetje za finančne storitve Cantor Fitzgerald. To je nekoč vodil ameriški minister za trgovino Howard Lutnick. Če bi bil Back v resnici Nakomoto – in s tem lastnik 1,1 milijona bitcoinov, vrednih več kot deset milijard evrov – pa bi to moral razkriti Komisiji za vrednostne papirje in borzo, saj bi njegovo premoženje bistveno vplivalo na trg. "Vsi smo Satoshi," je ob tem še zaključil računalničar.