V naslednjih petih letih bo Zemlja po novih podnebnih napovedih Združenih narodov zelo verjetno vsakič znova presegla mednarodni podnebni prag, ki je določen kot varen, in s tem podrla svoj rekord najtoplejšega leta, poroča AP.
Svetovna meteorološka organizacija napoveduje tudi pregrevanje Arktike, ki se bo do leta 2030 segrela za skoraj 1,66 stopinje Celzija, in hudo sušo z mogočimi požari v divjini za Amazonijo. Bolj vroč planet pomeni tudi bolj ekstremne vremenske razmere, vključno s poplavami, sušami in vročinskimi valovi, so posvarili znanstveniki.
Projekcije podnebne agencije Združenih narodov in Meteorološkega urada Združenega kraljestva kažejo, da obstaja 75-odstotna verjetnost, da bo povprečna globalna temperatura med letoma 2026 in 2030 presegla 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi časi.
Poročilo Svetovne meteorološke organizacije ugotavlja, da obstaja 91-odstotna verjetnost, da bo vsaj eno od naslednjih petih let preseglo prag 1,5 stopinje, in 86-odstotna verjetnost, da bo eno od teh let podrlo rekord za najtoplejše leto na Zemlji, postavljen leta 2024. WMO napoveduje, da bo od konca 19. stoletja vsako leto med zdaj in letom 2030 temperatura med 1,3 in 1,9 stopinje Celzija višja kot v predindustrijski dobi.
"Meja 1,5 stopinje ni nekakšen rob prepada, s katerega bomo kar naenkrat padli," ponazarja soavtorica poročila Melissa Seabrook, klimatologinja pri britanskem meteorološkem uradu. Vsaka 0,1 stopinje pa ima vedno hujši vpliv, pojasnjuje. To bo tako pomenilo več ekstremnih vremenskih dogodkov in da bo veliko ljudi izgubilo življenje, čakajo nas številni šoki cen hrane in intenzivnejši požari v naravi, za AP svari klimatologinja Friederike Otto z Imperial College of London.
In če se bo v naslednjih petih letih povprečna temperatura v primerjavi s predindustrijskim obdobjem povečala za več kot 1,5 stopinje Celzija, to pomeni, da se bo Zemlja v desetletju segrela za četrtino stopinje Celzija, kar je hitreje od prejšnjih stopenj segrevanja.
Projekcije kažejo, da se segrevanje na Arktiki povečuje 3,5-krat hitreje kot na preostalem svetu, ker je manj ledu in snega, ki je odbijal sončno sevanje v vesolje, je za AP izpostavila Seabrookova. To pa postane začaran krog, svari. Ko se temperatura segreva, več morskega ledu se topi, slabše je, je posvarila. Zime na Arktiki med letoma 2020 in 2025 so bile v povprečju za 1,2 stopinje Celzija toplejše od povprečja med letoma 1991 in 2020. WMO napoveduje, da bo naslednjih pet zim v povprečju za 2,8 stopinje Celzija toplejših od nedavnega običajnega stanja. Poročilo napoveduje tudi, da se bo arktični morski led poleti še naprej krčil.
Predindustrijska doba se v klimatologiji običajno nanaša na obdobje pred letom 1850, ko človekove dejavnosti, kot sta izgorevanje fosilnih goriv in obsežna industrializacija, še niso znatno vplivale na koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Znanstveniki to obdobje uporabljajo kot referenčno točko ali 'osnovno črto' za merjenje globalnega segrevanja, saj nam omogoča primerjavo trenutnih temperatur z naravnim stanjem ozračja, preden je človek začel masovno posegati v kemično sestavo atmosfere.
Pojav, pri katerem se Arktika segreva bistveno hitreje od globalnega povprečja, imenujemo arktična amplifikacija. Ključni razlog za to je izguba odbojnega ledu in snega, ki sončno svetlobo odbijata nazaj v vesolje (t. i. albedo učinek). Ko se led zaradi segrevanja stali, ga nadomesti temnejša morska voda ali kopno, ki absorbirata več sončne energije, namesto da bi jo odbila. To povzroči dodatno segrevanje, kar vodi v še hitrejše taljenje ledu, s čimer se ustvari samookrepljujoča zanka oziroma začaran krog, ki močno pospešuje regionalno segrevanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.