Seksting, spletno nasilje, posegi v zasebnost ... to so najpogostejše pasti spleta

Če smo pred časom govorili o tem, kako ob začetku novega šolskega leta poskrbeti, da bo otrok čim lažje preklopil med elektronskimi napravami in se posvetil šolskim obveznostim, pa je Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si zbral najpogostejše izzive, s katerimi se in se še bodo med uporabo številnih naprav (mobilni telefoni, tablice in računalniki) srečevali tako mladi kot tudi njihovi starši in učitelji.

Spletno nasilje je med mladimi zelo razširjeno, pogosto pa je povezano tudi z nasiljem v fizičnem svetu. Najpogostejša oblika nasilja je žaljenje, pojavljajo pa se tudi druge oblike nasilja. Kot opozarjajo, je potrebno gojiti do spletnega nasilja ničelno toleranco. V blažjih oblikah nasilja je mogoče dovolj že, da nasilneže na internetu oz. družbenih omrežjih ali mobilnih telefonih blokiramo, svetujejo na Safe.si.

"Če se žrtev in nasilnež poznata, lahko marsikaj naredijo starši obeh z medsebojnim pogovorom. V primerih, ko sta nasilnež in žrtev sošolca, nam lahko morda priskoči na pomoč pri reševanju zapleta šola. Pri težjih oblikah nasilja pa je treba ukrepati bolj odločno in se tudi obrniti na policijo," opozarjajo.

Seksting ali izmenjevanje golih in razgaljenih fotografij preko interneta je zelo razširjeno med najstniki. Razlogi, ki pripeljejo do pošiljanja lastnih golih fotografij, so lahko različni. Nekaterim mladim se zdi to zabavno in ne vidijo možnih negativnih posledic. Za nekatere je to način iskanja potrditve, pozornosti in stika z nasprotnim spolom. Pogosto do sekstinga pripelje tudi izsiljevanje in pritisk vrstnikov.

Včasih se gole slike razširijo širše, kot je bilo sprva mišljeno. Prejemnik slik te razpošlje dalje, to pa lahko vodi v težave v šoli, nadlegovanje vrstnikov, prejemanje nespodobnih ponudb on podobno. Nikoli tudi ne moremo vedeti, kam vse so se slike razširile in kdaj kasneje v življenju bodo spet priplavale na površje in grenile življenje.

Varovanje zasebnosti

Kot opozarjajo na Safe.si, je ena izmed velikih težav, s katero se srečujejo mladi, pa pogosto tudi starejši, nerazumevanje interneta kot okolja, ki predstavlja javni prostor. To pomeni, da je vsaka objava na internetu dejansko javna objava in jo lahko vidi vsak uporabnik interneta. O zasebnosti objav zelo težko govorimo tudi takrat, kadar gre za objave v zaprtih skupinah (npr. deljenje s prijatelji na Facebooku) ali preko aplikacij (npr. Snapchat). Vsak tak zapis, fotografijo ali video posnetek lahko vsak prejemnik shrani na svoj računalnik ali mobilni telefon in deli naprej. S tem pa tisti, ki je prvi ustvaril objavo, izgubi nadzor nad tem, kdo objavo vidi.

Zato se pred vsako objavo vprašajte, ali ta razkriva kakšne podatke o vas, ki bi vam lahko na kakršen koli način škodili danes ali v prihodnosti. Če je odgovor pritrdilen, ali pa niste prepričani, potem slike ne objavite. Pri tem je treba razmišljati zelo široko, saj so nepridipravi zelo izvirni in ustvarjalni. Predvsem moramo čuvati vse osebne podatke, saj jih je mogoče zlorabiti na različne načine. Prav tako ni varno na družabnih omrežjih objavljati informacij o odsotnosti (tudi fotografije s potovanj, dokler se ne vrnemo domov).

Snemanje in fotografiranje brez dovoljenja

Med mladimi je zelo razširjeno medsebojno fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov na družabnih omrežjih. "Takšne objave lahko zelo hitro vodijo v različne oblike spletnega nasilja, če pa je bilo snemanje oz. fotografiranje izvedeno brez privolitve, pa dejansko gre za obliko spletnega nasilja, ki predstavlja grob poseg v zasebnost posameznika," opozarjajo na Safe.si in dodajajo, da moramo pred vsakim fotografiranjem ali snemanjem osebe, ki bodo na fotografiji, vprašati, ali dovolijo fotografiranje, enako velja, če želimo posnetek objaviti na internetu ali deliti z drugimi. Če privolitve ne dobimo, potem ne smemo fotografirati oz. posnetka objaviti na internetu.

Problem predstavlja tudi zasvojenost z napravami

"Uporaba mobilnih telefonov, računalnikov in tablic je med mladimi zelo razširjena. Gre za orodja, ki omogočajo delo za šolo, ustvarjanje, zabavo in medsebojno komuniciranje. Težava nastane, kadar pride do prekomerne rabe, ki lahko pripelje tudi do zasvojenosti," opozarjajo na Safe.si. Znaki, ki lahko kažejo na zasvojenost, so: spremembe navad, padec šolskega uspeha, opuščanje druženja z vrstniki, zadirčnost, pomanjkanje spanja, nihanje razpoloženja. "V primeru zasvojenosti je treba primerno ukrepati. Najslabša odločitev je, da otroku odvzamemo računalnik ali mobilni telefon, ali celo odklopimo elektriko v primeru igranja video iger. Na takšen način nastane zgolj konflikt. Pravilen pristop je, da se postopoma zmanjšuje čas, ki ga otrok preživi z napravo, otroka pa se spodbuja k drugim dejavnostim. V primeru, da to ne uspe, pa se je smiselno obrniti na strokovno pomoč," še svetujejo strokovnjaki varne točke.

Še nekaj nasvetov, kako preprečiti zasvojenost z napravami in kje poiskati pomoč, ko odkrijete, da je otrok že postal odvisen od naprav.