Severni sij se je lepo videl iz jugozahodne Slovenije, kjer je bilo ob močni burji jasno nebo. S prostim očesom je segal kakšnih 30-40 stopinj visoko, skoraj do Severnice. Viden je bil kot rdečkast sij z izrazitimi žarki, tik nad obzorjem je bil viden šibek zelen sij. Občasno so se oblikovale dinamične, hitro premikajoče in spreminjajoče se svetle zelene zaplate protonskega severnega sija, spomin na to obarvano noč, ki jo je zaznamoval spektakularen severni sij, opisuje geolog dr. Jure Atanackov.
Zakaj je bil tako močan?
Zaradi povečane sončeve aktivnosti je bil v noči na torek nad vso Evropo viden severni sij. Ta je bil za našo geografsko širino neobičajno močan, izpostavljajo na Meteoinfo.
Tokratna geomagnetna nevihta je malce presenetila, in to dvakrat, izpostavlja Atanackov. Najprej nas je izbruh dosegel bistveno hitreje oziroma prej od napovedi. Prispel je v večernih urah, medtem ko je bil pričakovan v jutranjih urah oziroma dopoldne. S tem je prispel tudi z bistveno večjo hitrostjo in je bil trk z našo magnetosfero (zemljinim magnetnim poljem) močnejši. V začetnih nekaj urah so bili pogoji za izrazit in aktiven severni sij odlični, po 23. uri pa so se močno poslabšali. Poslabšanje je bilo presenetljivo izrazito, dodaja.
"Po 23. uri je sij oslabel, občasno je bil šibko viden s prostim očesom, sicer le na fotografijah. Po 23. uri so bili pogoji izjemno slabi, če bi se obrnili v drug ekstrem, bi včerajšnji geomagnetni vihar bil najmočnejši od leta 1989 in bi svetel severni sij prekril večino neba pri nas. Žal se tokrat ni izšlo, a tudi tako je bil severni sij zelo lep," pripoveduje.
Zakaj je severni sij nad Slovenijo v zadnjih letih tako pogost?
Navdušena je bila tudi ekipa Meteoinfo. Prejšnjo noč, ko je severni sij plesal nad Slovenijo, so opisali kot dogodek, ki ga bo težko še kadarkoli preseči iz Slovenije. A zakaj je severni sij nad Slovenijo zdaj tako pogost?
Kot razlaga dr. Atanackov, je sonce trenutno (še) v obdobju visoke aktivnosti. Njegova aktivnost niha v približno 11-letnem ciklu, v zadnjih dveh do treh letih smo v maksimumu tega cikla, zato je aktivnost visoka in je severni sij pri nas viden pogosto. Leta 2025 smo ga pri nas videli osemkrat, v letu 2024 petnajstkrat, v letu 2023 osemkrat. Razmeroma visoko aktivnost pričakujemo tudi letos in verjetno še naslednje leto, je sklenil.
Severni sij (Aurora Borealis) je naravni svetlobni pojav, ki ga povzročajo sončni vetrovi. Sonce namreč nenehno oddaja tok nabitih delcev, imenovanih sončni veter. Ko ti delci dosežejo Zemljino magnetno polje (magnetosfero), se večina odbije, vendar se nekateri ujamejo in usmerijo proti Zemljinim polarnim območjem. Tam trčijo z atomi in molekulami v zgornji atmosferi, kot so kisik in dušik. Ti trki vzbudijo atome, ki nato oddajo energijo v obliki svetlobe, kar ustvari pisane zavese, ki jih vidimo kot severni sij. Barva sija je odvisna od vrste plina, s katerim se delci trčijo, in od višine, na kateri pride do trka. Zelena in rdeča sta najpogostejši barvi, ki ju povzročata kisik, medtem ko modra in vijolična nastaneta ob trkih z dušikom.
Geomagnetna nevihta je močno motenje Zemljine magnetosfere, ki ga povzročijo sončni izbruhi, kot so izbruhi sončnega sevanja (solar flares) ali izbaci koronarne mase (coronal mass ejections - CME). Ti pojavi na Soncu sprostijo velike količine nabitih delcev in magnetnih polj v vesolje. Ko ti delci dosežejo Zemljo, lahko povzročijo znatne motnje v njenem magnetnem polju. Te motnje lahko vplivajo na satelite, radijske komunikacije, električna omrežja in povzročijo pojav severnega ali južnega sija, ki je viden tudi na nižjih zemljepisnih širinah, kot je Slovenija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.