Skrivnostni kraterji v Sibiriji: so končno odkrili, zakaj so nastali?

Ekipa znanstvenikov z Univerze v Oslu je predstavila nov model, ki bi lahko pojasnil, zakaj so se skrivnostni kraterji oblikovali le na polotokih Jamal in Gidan v Sibiriji, ne pa tudi na drugih arktičnih območjih permafrosta, poroča Sciencealert.

Prvi krater, ki raziskovalcem še danes ne da miru, se je pojavil leta 2014 na sibirskem polotoku Jamal. Vse je kazalo, da ga je povzročila neke vrste eksplozija. Potem se je pojavilo še okoli 20 kraterjev, zadnjega so odkrili leta 2023. Ti kraterji, ki merijo več sto metrov, imajo tako navpične stene, da je videti, kot da so jih izkopali stroji. Teorije zarote za njihov nastanek celo krivijo nezemljane ali padec meteorita. 

Raziskovalci iz Osla zdaj ugotavljajo, da je eden izmed razlogov za nastanek lukenj kopičenje metana in plina pod permafrostom. Medtem ko so prejšnji  znanstveni modeli domnevali, da so za nastanek lukenj v celoti odgovorne značilnosti samega permafrosta, geološke značilnosti in podnebne sprememebe, je nova študija ugotovila, da je to malo verjetno. Če bi bili za izbruhe odgovorni procesi v permafrostu, ki jih sprožijo podnebne spremembe, bi pričakovali, da bi se kraterji pojavili tudi drugje na območjih permafrosta, ki vsebujejo ledene plasti. Temu pa ni tako, so zapisali v raziskavi. 

Ugotovili so, da bi bila za ustvarjanje zadostne sile za tako močno podzemno eksplozijo potrebna toplota in zemeljski plin iz globin pod permafrostom, ki uhaja daleč pod ledom polotoka Jamal in Gidan. To je smiselno, saj se ta polotoka nahajata nad eno največjih svetovnih zalog zemeljskega plina, so osvetlili. Še vedno sicer menijo, da imajo tudi podnebne spremembe pomembno vlogo. Morda so razlog, da so kraterji bolj izpostavljeni, saj zaradi višjih temperatur permafrost slabi, zato pa je pokrov, skozi katerega lahko plin izbruhe, precej tanjši. Čeprav model podaja novo razlago za nastanek kraterjev, ga je treba še potrditi z dodatnimi meritvami.

Permafrost na Arktiki se sicer taja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu. Raziskovalci so bili negativno presenečeni nad tem, kako hitro je zaporedje nadpovprečno vročih poletij destabiliziralo zgornje plasti ogromnih podzemnih ledenih blokov na Arktiki, ki so bili tisočletja zamrznjeni, je poročal Guardian.

Trajno zamrznjena tla zadržujejo veliko ogljikovega dioksida in metana. Znanstveniki so zato zaskrbljeni zaradi nedavnih ugotovitev o nestabilnosti permafrosta in hitrosti njegovega taljenja, saj obstaja nevarnost, da se med hitrim tajanjem sprostijo ogromne količine plinov, ki zadržujejo toploto, in sprožijo povratno zanko, kar bi posledično povečalo hitrejše naraščanje temperature.