Prva slovenska satelita ostajata prizemljena do začetka prihodnjega leta

11. julija je evropskemu vesoljskemu podjetju Arianespace iz izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani spodletela izstrelitev rakete Vega v Zemljino orbito. Pri tem je bil uničen satelit Združenih arabskih emiratov. Usodne težave oz. anomalije v delovanju pogona rakete so se zgodile približno dve minuti po izstrelitvi. Ugotovitve preiskave kažejo na to, da je šlo za termostrukturno odpoved. Vroči plin iz trdega pogonskega goriva je poškodoval strukturo rakete, zaradi česar je ta kmalu po izstrelitvi razpadla.

Kljub temu, da so pred tem opravili 14 uspešnih izstrelitev rakete, ki sta jo razvila evropski proizvajalec letal Airbus in francosko-italijansko podjetje Thales Alenia Space, so zaustavili misije, ki so odvisne od rakete Vega. Tako sta ostala prizemljena tudi slovenska satelita Trisat in Nemo HD, ki bi morala septembra doseči Zemljino orbito in se lotiti raziskovanja površine modrega planeta.

Slovenija na zemljevidu razvijalcev vesoljske tehnologije

Potencial v projektu Nemo HD je prepoznala tudi vlada. Tako je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prerazporedilo nekaj več kot 830 tisoč evrov sredstev na proračunsko postavko programov Evropske vesoljske agencije za izstrelitev Nema. Sicer stroški od priprav do zagona dosegajo 2,3 milijona evrov.

65-kilogramski satelit, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI, v sodelovanju s kanadskim Space Flight laboratorijem, bo poleg tega, da bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus in zagotavljal vir podatkov za potrebe urbanizma, kmetijstva, transporta in ekologije, pomembno prispeval tudi k mednarodni promociji tehnologij, ki jih razvijamo pri nas.

Satelit, katerega izstrelitev je zaradi omenjenih težav z raketo Vega sedaj prestavljena na začetek leta 2020, bo z višine 500 kilometrov dosegel prostorsko ločljivost 2,8 metra pankromatsko in 5,8 metra multispektralno. Nemo HD je opremljen z ozkokotnim in širokokotnim instrumentom. Oba instrumenta bosta lahko snemala tudi HD video z ločljivostjo 1920 x 1080 pikslov, navajajo v centru.

"Ko bo satelit v vidnem polju zemeljske postaje, bo sposoben prenosa posnetkov in videa v realnem času, ko pa ne bo nad nobeno zemeljsko postajo, bo še vedno nadaljeval z opazovanjem. Posnetki se bodo prenesli, ko bo naslednjič preletel postajo." Satelit sicer vključuje standardne podsisteme, senzorje in aktuatorje, ki sestavljajo triosno stabilizirano platform NEMO. Nadgrajen je s 50 Mbps X-band oddajnikom, 279,4 GB pomnilnika, z visoko zmogljivim računalnikom in z elektroenergetskim sistemom s 300 Wh Li-ion baterijo.

Satelit je trenutno v laboratoriju za vesoljske polete SFL v Torontu, kjer čaka na transport na izstrelišče Kourou v Francoski Gvajani. Kot že rečeno, je lansiranje predvideno za začetek prihodnjega leta. Zamik je sicer ekipi povzročil manjše nevšečnosti, k sreči pa se neposredni stroški izvedbe projekta niso spremenili.  "Zaplete in težave pa nam to povzroča pri prerazporejanju nalog na projektih, zakasnitvah v denarnem toku, pogajanjih za zavarovanje, transport in storitve na izstrelišču," so nam pojasnili v Centru odličnosti Vesolje-SI.

Slovensko gospodarstvo je z razvojem znanj in infrastrukture v CO Vesolje-Si pridobilo odlične priložnosti za vključitev na trge visokih tehnologij in reference na področjih materialov in strukturnih komponent, telekomunikacij, telemetrije in vodenja satelitov ter avtomatskega procesiranja podatkov za spletne in mobilne GIS aplikacije, so prepričani v centru.

TRISAT: satelit, ki je plod slovenskega znanja

Na raketi, ki bo poletela v nebo v začetku prihodnjega leta, bo poleg 50 satelitov še en satelit, ki je za razliko od Nema skoraj v celoti delo slovenskih strokovnjakov. Gre za 4,4-kilogramski nanosatelit TRISAT, katerega naloga bo oddaljeno opazovanje Zemlje na osnovi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Satelit bo v uporabi najmanj dve leti v nočno-dnevni sončno sinhroni orbiti na višini 700 kilometrov.

"TRISAT predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanjem mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode," so prepričani v ekipi, ki jo sestavljajo študenti različnih študijskih smeri mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer sicer zaradi znižanja vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologiji pričakujejo, da bodo v prihodnje izvedli še več različnih vesoljskih misij.

"Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami," so še zapisali.

Prva slovenska satelita tako čakata na izstrelitev, ki se bo predvidoma zgodila v začetku leta 2020. Trenutno se v Zemljini obriti nahaja 1957 aktivnih satelitov. Po številu prednjačijo ZDA (849), Kitajska (284) in Rusija (152).