Nove analize vključujejo dve delni lobanji, odkriti v jami Apidima v južni Grčiji leta 1978. Oba fosila, imenovana Apidima 1 in Apidima 2, so najprej datirali kot stara najmanj 160.000 let, vendar je o tej številki vedno obstajal dvom, pišejo svetovni mediji. Oba fragmenta sta bila namreč odkrita zasidrana visoko med dvema stenama jame, kar pomeni, da nista imela nobenega povezanega konteksta, zaradi katerega bi lahko postavili bolj točen datum.

Če pogledamo oblike lobanj, je jasno, da med njima obstajajo nekatere pomembne razlike, zaradi katerih so se dvomi o enaki starosti še povečali. Lobanja Apidima 2 je bila bolj dovršena in je nakazala podobnosti z lobanjami neandertalcev, odkritih v Gibraltarju in Italiji. Apidima 1 pa je bolj spominjala na sodobne človeške fosile, ki so stari okoli 100.000 let.
Profesor Chris Stringer, vodilni raziskovalec in strokovnjak za človeško evolucijo, je avtor najnovejše analize, objavljene v reviji Nature. "Ko smo predložili prvi osnutek našega dokumenta za morebitno objavo, so bili pregledovalci skeptični, da obstaja sodoben človeški fosil iz Grčije skupaj z zgodnjim neandertalskim fosilom, oba datirana pred vsaj 160.000 leti," pravi Chris. "Tako smo izvedli nadaljnje analize in datiranja, ki so prinesla še več presenečenj."
Različni datumi
Ekipa je uporabila tehniko, imenovano serija Urana, za datiranje ne samo sedimentov, ki še vedno obdajajo fosile, temveč tudi za samo kost. Ko so analizirali neandertalcu podobno lobanjo Apidima 2, se je novo datiranje ujemalo s prejšnjimi ocenami, pri čemer je bila starost ocenjena na 170.000 let. Ko so raziskovalci datirali Apidima 1, pa so se začela presenečenja. Če imajo prav, je ta fragment lobanje star vsaj 210.000 let, kar je veliko prej, kot so pričakovali.

Bili so namigi, da bi pomanjkanje fosilov, ki imajo značilnosti neandertalcev, lahko nakazovalo na to, da je pripadal zgodnjemu neandertalcu, ki še ni razvil povezanih morfoloških značilnosti. Toda podrobna analiza ekipe kaže, da temu ni tako in da res pripada Homo sapiensu.
To nakazuje, da so sodobni ljudje v času zgodnjih migracij iz Afrike morda potovali veliko dlje, kot smo sprva domnevali, celo do vzhodnih robov Evrope.
"Naš scenarij predvideva, da je bila že pred 210.000 leti v Grčiji sodobna skupina ljudi, morda povezana s primerljivimi populacijami na Bližnjem vzhodu, ki pa jo je pozneje nadomestila neandertalska populacija, ki jo predstavlja Apidima 2, pred okoli 170.000 leti," pravi Chris.
Zgodnji evropski ljudje
Vemo, da so sodobni ljudje že pred večjimi dogodki, ki so pripeljali do tega, da je Homo sapiens uspešno koloniziral preostali svet pred približno 60.000 leti, večkrat zapustili Afriko. Zgodnji fosili Homo sapiensa iz Izraela so znani že okrog 170.000 in 120.000 let.

Ti zgodnji razpršeni dogodki niso bili posebej uspešni. Raziskovalci verjamejo, da je Homo sapiens postal resnična globalna vrsta med poznejšimi migracijami, ki so potekale po večjem delu Azije in v Avstralijo po približno 60.000 letih. Že takrat so najstarejše prihode sodobnih ljudi v Evropo datirali pred približno 42.000 leti. To se lahko zdaj spremeni.
"Če so te zadnje analize pravilne, je Homo sapiens vstopil v Evropo več kot 150.000 let prej, kot smo mislili, in postavil novo vrsto vprašanj in možnosti, vključno s tem, od kod prihajajo in kaj se jim je zgodilo," pojasnjuje Chris. "Najverjetnejša pot iz Afrike bi bila skozi Bližnji vzhod. Obstoj takih zgodnjih skupin sapiensov zunaj Afrike je že bil sumljiv zaradi nejasnih znakov zgodnje izmenjave DNK med neandertalcem in populacije Homo sapiensa."
Podatki kažejo, da morda obstajajo nadaljnji dokazi za to sodobno človeško populacijo v Evropi in okoliških regijah in morda jih samo raziskovalci ne iščejo. "Na žalost ni nobenega kamnitega orodja, ki bi bilo neposredno povezano z eno od Apidiminih lobanj za pomoč pri vzpostavljanju povezav drugje," pravi Chris. "Če pa smo dokaze Apidime pravilno interpretirali, potem morajo biti dela teh zgodnjih Homo sapiensov prisotna drugod v evropskem zapisu."
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.