Spisali zgodovino: prašičja ledvica dva meseca v človeškem telesu

V newyorški bolnišnici Langone Health so v sredo podrli poseben mejnik. Prvič v zgodovini je namreč v človeškem telesu dva meseca delovala prašičja ledvica. Poskus je uspel, faza raziskave pa se je zaključila. Ducat zdravnikov se je zato poklonilo možgansko mrtvemu Mauricu Millerju na ventilatorju, ki je svoje telo daroval v raziskovalne namene, in se od njega tiho poslovilo. Peljali so ga na še zadnjo operacijo, kjer so iz njegovega ledvenega predela odstranili ledvico prašiča, ga zašili, telo pa vrnili družini, ki ga bo sedaj pokopala.

A zdravniki, ki so sodelovali v raziskavi niso le postavili rekorda v najdalj trajajoči prašičji ledvici, ki je delovala v človeškem telesu, pač pa pridobili tudi nova, in kot pravijo, zelo dragocena znanja, ki bodo v prihodnosti pomagala pri presaditvah (živalskih) organov. Ugotovitve bodo delili z ameriškim regulativnim organom, Upravo za hrano in zdravila. Upajo, da jim bo ta odobrila ponovitev poskusa z živim človekom.

"Čutim navdušenje, hkrati pa sem si tudi precej oddahnil," je občutke ob koncu uspešnega poskusa opisal kirurg Robert Montgomery, ki je vodil presaditev. Dejal je, da je bila dvomesečna doba precej dolga, in da so z rezultati zelo zadovoljni, hkrati pa jih te že motivirajo pri načrtovanju prihodnjih poskusov presaditev.

Dejstvo je, da je človeških darovalcev organov glede na potrebe premalo. Če bi lahko nujno potrebne organe pridobili od živali, pa bi s tem močno pomagali tistim, ki potrebujejo nov del telesa. V ZDA na presaditev čaka približno 100.000 oseb, večina ravno na ledvico. Mnogo oseb med dolgotrajnim čakanjem umre. Tudi doktor Montgomery je sicer prejemnik darovanega organa, pred leti so mu presadili srce.

V preteklih letih so znanstveniki, raziskovalci in zdravniki pomanjkanje že večkrat poskusili nadomestiti z uporabo živalskih organov, a vselej neuspešno. Človeški imunski sistem je živalski organ kmalu po presaditvi začel zavračati, načeloma v roku enega meseca. A ne prašičjega, ki je tudi nekoliko gensko obdelan, se je nato izkazalo. 

Prejšnje leto so tako v Univerzi v Marylandu kirurgi poskusili s presaditvijo prašičjega srca rešiti umirajočega moškega. Živel je še dva meseca, nato pa se je njegovo telo iz zaenkrat še ne znanih razlogov začelo darovani organ zavračati.

61 dni in več pozitivnih ugotovitev

A če se vrnemo k Millerju in rezultate presaditve s prašičjo ledvico. Kot je opisal doktor Mongomery so se zanj odločili zato, ker si je po smrti želel darovati organe, a je bilo to zaradi bolezni nemogoče. Njegova družina se je tako strinjala, da se njegovo telo uporabi v raziskovalne namene. 

Prašičjo ledvico so z njegovo zamenjali 14. julija. In prvi mesec je delovala brez težav. Nato pa je začelo telo proizvajati nekoliko manjšo količino urina, kar je bil zaskrbljujoč znak. A zdravniki so se ob tem naučili zdraviti začetke zavrnitve živalskega organa, ledvica pa je nato v telesu ostala vse do včeraj.

V tem času so ugotovili tudi, da prašičja ledvica ni vplivala na Millerjevo hormonsko ravnovesje, niti na presnovo in delovanje antibiotikov in drugih zdravil. Po odstranitvi ledvice so iz Millerjevega telesa oziroma pomembnejših organov vzeli še 180 vzorcev. Te bodo pomagali raziskati, če so se med delovanjem izposojene ledvice v drugih delih telesa pojavila kakšne še ne opažene spremembe.