Samci hobotnic lahko oplodijo partnerko, tudi če je ne morejo videti. Ko se hobotnice parijo, je samec lahko dobesedno na razdalji iztegnjene roke. Za to dejanje ima namreč posebno roko, imenovano hektokotil, ki jo uporablja za odlaganje vrečke s spermo v samičji reproduktivni sistem. To je odkritje, ki je fasciniralo znanstvenike, ki pa jih je že dlje časa mučilo vprašanje, kako se hobotnice razmožujejo, če niso v neposrednem stiku.
Znanstveniki niso bili povsem prepričani, kako lahko roka najde pravo mesto, ko samec ne vidi, kaj počne. Nova študija v reviji Science pa ponuja nov vpogled v ta fascinanten mehanizem parjenja. Med spolnim odnosom samec hobotnice vstavi hektokotil v samičji plašč – vrečki podobno strukturo za očmi, ki vsebuje vse njene glavne organe, vključno z reproduktivnimi – in tipa naokoli, dokler ne najde njenega jajcevoda. Raziskovalci so ugotovili, da je paritvena roka senzorni organ, ki je, tako kot druge roke hobotnic, polna priseskov, ki vsebujejo kemotaktilne receptorje, poroča Euronews.
Med raziskavo so znanstveniki ugotovili, da jajcevod samice hobotnice proizvaja encime, ki proizvajajo spolni hormon progesteron. Odkrili so, da receptorji omogočajo paritveni roki samcev, da zazna progesteron, kar pomeni, da lahko oplodijo samico, tudi če ne vidijo svojega spolnega partnerja. Raziskovalci so tudi ugotovili, da so se roke samcev hobotnic premikale kot odziv na progesteron – ne pa tudi, ko so bile v stiku z drugimi, podobnimi hormoni.
Pri živalih je običajno, da med parjenjem uporabljajo zaznavanje hormonov, vendar se senzorični organ za zaznavanje običajno razlikuje od tistega, ki sprošča spermo. Pri samcih hobotnic pa je za obe nalogi odgovoren hektokotilus, kar je po mnenju raziskovalcev povezano z njihovo bolj osamljeno oziroma samotno naravo.
Inteligentna bitja s tremi srci
Kot poudarjajo znanstveniki, so hobotnice dokazano izjemno inteligentna bitja. Številni poskusi so dokazali, da se te radovedne živali, ki spreminjajo obliko, neverjetno prilagajajo. Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid.
Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci. Pločevinke, zavržene steklenice in ostale smeti, ki končajo na morskem dnu, so se naučile uporabljati kot zavetje, skrivališče ali celo kot gnezdo za svoja jajca.
Hobotnice so znane po številnih mehanizmih, ki jim omogočajo preživetje – med drugim posnemajo strupena bitja in se branijo s curki vode. Samo z opazovanjem se lahko hitro naučijo ustaljenih nalog in imajo približno 500 milijonov nevronov – zaradi česar, kot ugotavljajo znanstveniki, se lahko po pameti primerjajo s psi.
Hektokotil je posebna, preurejena roka pri samcih nekaterih glavonožcev, vključno s hobotnicami. Ta roka ni namenjena premikanju ali prijemanju hrane, temveč ima ključno vlogo pri razmnoževanju. Samec jo uporablja za prenos spermijev v samičin plašč, kjer pride do oploditve.
Hobotnice so primerjane s psi glede na inteligenco zaradi njihovega izjemno razvitega živčnega sistema, ki vključuje približno 500 milijonov nevronov. Ta velika količina nevronov, ki je primerljiva z nekaterimi sesalci, kot so psi, jim omogoča kompleksno učenje, reševanje problemov, uporabo orodij in prilagajanje na okolje na načine, ki jih običajno povezujemo z bolj razvitimi živalmi. Njihova sposobnost učenja z opazovanjem in kompleksno vedenje dodatno podpirata to primerjavo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.